Dve osnovne naloge ženske v družbi so, da je skrbna, pa ljubeča. Kaj pa je naloga moških? Varnost, pa da priskrbijo. Se pravi, če se ve ... če se vi ne počutite varno v razredu, so fejlali fantje, če v razredu ni dobrega flowa, ste fejlale punce. Simple.
Vir: Naloge žensk v družbi (IG @zalifementorship), 5. marec 2024, medtem že izbrisana izjava, posnetek hranimo v uredništvu spol.si
Oseba, ki je podala izjavo: Jernej Picelj, mentor ZaLife
Utemeljitev:
Izjava, v kateri so prisotni spolni stereotipi, temelji na poraliziranem odnosu med spoloma in spodbuja tradicionalne spolne vloge. S tem prispeva k ohranjanju patriarhalnih vzorcev, poglabljanju neenakosti med spoloma v družbi ter k omejevanju svobode posameznic_kov in neupoštevanju njihovih individualnih sposobnosti, interesov in želja. Takšno tradicionalno, polarizirano razumevanje spolnih vlog lahko močno vpliva na življenje mladih in med drugim omejuje njihovo poklicno izbiro.
Utemeljitev povzeta po odzivu spol.si, 4. 4. 2024, https://spol.si/blog/2024/04/04/vdor-vrednot-retradicionalizacije-v-solstvo/
Nasilnež brez razloga napadel tri ženske, z glavo ene udaril v bankomat
Vir: Dnevnik, 7. februar 2025
Oseba, ki je podala izjavo: JK, novinar_ka Dnevnika
Utemeljitev: Naslov članka implicira, da bi lahko v nekaterih primerih obstajal razlog za nasilje. To je nevarno, ker odpira prostor za relativizacijo nasilja, zlasti nad ženskami in spolnimi manjšinami, v smislu, da bi bilo v nekaterih okoliščinah nasilje lahko razumljivo ali celo pričakovano. Izjava je še posebno problematična v kontekstu nasilja nad ženskami, saj je to pogosto sistemski problem, ki je rezultat globoko zakoreninjenih neenakosti, in ne nekaj, kar se zgodi "izjemoma" ali le v primeru "posebnega razloga". Namesto da bi avtor_ica prispevka v naslovu (ali kasneje v prispevku) obsodil_a nasilje kot nesprejemljivo ne glede na okoliščine, nehote ponuja okvir, v katerem bi bilo lahko v določenih primerih razumljivo.
V sredo, 6. marca 2024, bo za dekleta naše šole prav poseben dan. Dekleta od 1. do 4. letnika, ki obiskujejo smer kemijski tehnik in računalniški tehnik, se bodo udeležile treh različnih delavnic ter dveh predavanj. Delavnice bodo vodile naše profesorice; in sicer Eva Boh bo poskrbela, da si bodo dekleta znala sama urediti pričesko za posebne priložnosti; Aleksandra Ferenc bo dekleta naučila, kako se naliči za različne priložnosti, ter Sara Padarič, ki jih bo na delavnici pilatesa naučila, kako sprosti telo in dušo. Uvodno predavanje z naslovom »Takšne smo« bo vodila naša psihologinja in svetovalna delavka Urška Koštomaj. Za na konec pa dekleta čaka predavanje ter delavnica blagovne znamke Afrodita, kjer bodo predstavniki Kozmetike Afrodita prikazali, kako se pravilno neguje obraz.
Vir: Dan za dekleta v tehničnih poklicih, 6. marec 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Sara Padarič, podpisana pod tekst in SŠ za kemijo, elektrotehniko in računalništvo
Utemeljitev: Ne vemo, ali so organizatorice z delavnico želele sporočiti, da se dekleta, ki vpisujejo naravoslovne študijske smeri, ne znajo same urediti, ali da so to znanja, ki jim bodo prišla prav v »moško« dominiranih poklicih. Kako bolje praznovati mednarodni dan žensk, kot z delavnico o ličenju?! In kako bolje utrjevati stereotipe o tem, da se »moških« poklicev lotevajo »možače«?! Povabilo poudarja tradicionalno pojmovanje ženskosti, kjer je videz še vedno eden izmed glavnih atributov deklet. Namesto spodbujanja njihovih kompetenc v znanosti, tehniki ali podjetništvu se jih usmerja k skrbno urejenemu videzu, kar krepi stereotipe o ženskah in jih predstavlja kot objekte. Namesto da bi si organizatorji prizadevali za opolnomočenje, na primer s tehničnimi ali znanstvenimi delavnicami, jih usmerjajo k tipično »ženskim« dejavnostim, kar zmanjšuje njihovo samozavest in občutek pripadnosti.
[Podatki] navsezadnje potrjujejo, da imajo ženske že peto leto zapored vse večjo izbiro. S tem je dokončno vse na njihovi strani. Živijo znatno dlje, imajo višjo izobrazbo – z diplomami jih je za kar desetino več kot moških –, temu primerno nas dohitevajo ter tu in tam tudi prehitijo še s plačami. Še pred nekaj leti je bilo vse drugače. Polnih 160 let smo izbirali mi. Danes pa nam one zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla. Samostojna, samosvoja, iskana … Jim pa sporočam, da bi tistih nekaj deset evrov, za kolikor so moške plače v povprečju višje od ženskih, z veseljem zamenjal za tistih 7 ali 8 let, kolikor one živijo dlje od nas. Seveda ne da bi moral spremeniti spol in posledično še ime.
Vir: Komentar Bojana Budje: Luka in Armin, Slovenske novice, 3. januar 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Bojan Budja, odgovorni urednik Dela
Utemeljitev: Izjava je poniževalna do žensk in odkrito sovražna, saj izraža obžalovanje zaradi družbenega napredka na področju enakosti spolov. Romantizira preteklost, v kateri so imeli moški nadzor nad izbiro partneric, in obžaluje, da so ženske danes bolj samostojne, izobražene in finančno neodvisne. Obstoječe neenakosti med spoloma, kot je razlika v plači, minimalizira oziroma jih prikazuje kot nepomembne, obenem pa cinično namiguje, da so ženske z »večjo izbiro« pridobile premoč nad moškimi. Glede na to, da je avtor odgovorni urednik Dela, je ta mizoginija še posebno zaskrbljujoča. Poleg tega celoten članek, iz katerega je vzeta izjava, izraža prikrito sovraštvo do priseljencev ter narodnih in etničnih manjšin v Sloveniji. Tak način izražanja utrjuje predsodke na podlagi spola in krepi širše diskriminatorne vzorce v družbi.
Prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti je zavdana prst, iz katere tako obilno poganja strupeno zelišče diaboličnega izživljanja nad dekletom in žensko!
Vir: Femicid, Časnik, 26. november 2024, zapis ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Oseba, ki je podala izjavo: Vinko Ošlak, pisatelj, publicist in prevajalec
Utemeljitev:
Ošlakova trditev, da je prav odsotnost patriarhalnosti vzrok za nasilje nad ženskami, je v popolnem nasprotju s feminističnimi analizami, ki patriarhat prepoznavajo kot glavni vir institucionaliziranega nasilja nad ženskami. Gledano zgodovinsko je ravno patriarhat normaliziral moško nadvlado in hkrati opravičeval nasilje nad ženskami kot »discipliniranje« ali »zaščito« v okviru družinske hierarhije. Izjava idealizira patriarhalni red ter napačno povezuje nasilje z »odsotnostjo patriarhata«, s tem pa odvrača pozornost od resničnih vzrokov in od odgovornosti storilcev.
Utemeljitev povzeta po Manci Vertačnik in Nini Rozman, na ostro.si, 24. 12. 2024, https«//www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/ne-drzi-da-je-odsotnost-patriarhata-vzrok-za-femicide
Mislila sem namreč, da je v državnem zboru veliko dam, dame pa naj bi bile modre ženske z integriteto. Vendar sem ugotovila, da niso vse kolegice poslanke vedno dame oziroma da se vedno ne obnašajo damsko, in potem je to tako, da je akcija rodila reakcijo.
Vir: Jelka Godec za N1 o naslovnici Demokracije: “Lahko rečem, da ni primerna”, N1, 19. december 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi
Utemeljitev: Poslanka opravičuje eno najskrajnejših oblik blatenja – upodobitev kolegic kot nacistk –, češ da gre za logično »reakcijo« na njihovo domnevno nedamsko vedenje. S tem prenaša odgovornost za žaljiv napad na napadene in utrjuje nevarno sporočilo: če ženske v politiki niso dovolj »damske«, so krive za diskreditacijo, ki jo doživijo, ne glede na vsebino ali ostrino te diskreditacije. Takšna logika ni nova – družba že stoletja s posmehom, napadi ali razvrednotenjem kaznuje ženske, če prestopijo meje pričakovane ženskosti. Takšne izjave ob tem, da opravičujejo obstoječe neenakosti, tudi ustvarjajo pritisk, naj se ženske v politiki namesto z vsebino svojih idej ukvarjajo s tem, ali izpolnjujejo družbena pričakovanja glede svojega vedenja.
Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.
Če ste naleteli_e na takšno izjavo, vas vabimo, da nam jo posredujete s pomočjo obrazca na dnu te strani. Zbrane izjave sproti objavljamo in izpostavljamo kritični refleksiji. O objavi nominiranih izjav odloča delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavnice_ki uredništva spletnega portala spol.si in kolektiva Rdeče zore. Vsako pomlad poteka glasovanje o zmagovalcu_ki, ki ga_jo razglasimo na Mednarodnem kvirovskem in feminističnem festivalu Rdeče zore.
Menimo, da imajo zlasti osebe, ki delujejo na javno izpostavljenih področjih, kot so politika, znanost, (pop) kultura, umetnost in mediji, posebno veliko odgovornost za soustvarjanje odprte, pluralne in strpne družbe. Njihov položaj jim namreč daje privilegij, da sooblikujejo javno mnenje. Če širijo seksistična stališča, s pozicije moči normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti.
Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki.
Začetki Bodeče Neže segajo v januar 2013, ko je v kolektivu Rdeče zore nastala ideja o Sramotilnem stebru, na katerem so se zbirale in komentirale seksistične izjave. Isto leto so med 14. festivalom Rdeče zore feministične iniciative in posameznice Sramotilni steber nadgradile z Bodečo Nežo, ki je bila prvič podeljena na mednarodni dan žensk 8. marca 2013. Leta 2015 se je iniciativi pridružil spletni portal spol.si. Motiv za nagrado je ustvarila stripovska umetnica in ilustratorka Anna Ehrlemark.
kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si