Nominirane izjave 2019-2020

Široko razumljena feministicna ideologija, ki je kar naenkrat postala “otrokova pravica”, je finančno mastno podprt eksperiment globalistov, nacionalne vlade so bolj ali manj le podizvajalci. Uvaja se namreč povsod v Evropi, državam, ki se temu se nekoliko upirajo - Madžarska, Poljska - pa sistemski mediji vztrajno očitajo, da so leglo nazadnjaštva, (klero)fašizma in sploh vsega najhujšega. To se očita tudi iniciativam, kakršna je Con mis hijos (Moje otroke pusti pri miru), v kateri sodelujejo verujoči in neverujoči, poročeni, ločeni, hetero- in homoseksualci; njihov glavni namen je namreč prav opozarjanje na to, da ta ideologija služi interesom kapitalskih elit in ne dobrobiti žensk, homoseksualcev in družbe na splošno.

Vir: Delo, 11. februar 2020

Oseba, ki je podala izjavo: Urša Zabukovec

Utemeljitev: Izjava je absurdna in analitično popolnoma nevzdržna. Dežurni antifeminizem in anti-LGBT ideologija - karkoli že to avtorici pomeni - sta vodilo njenega kvazietičnega angažmaja. To, da avtorica vidi naprednost upora Madžarske in Poljske, ki takorekoč demonizirata vse manjšine in ženske - ne vidi pa človekovih pravic otrok, je precej nenavadno.

Kaj pa bo naša gostja Bernarda Škrabar letos storila zase na osebnostnem področju, denimo za ohranjanje ženske vitalnosti, prijetnosti, lepote, ohranjanje družbe, družine in odnosov s sinom ter partnerjem?

Vir: Razkošje v glavi, radio Prvi, 4. januar 2020

Oseba, ki je podala izjavo: Marjan Rogelj

Utemeljitev: Oddaja, ki se ukvarja z intelektualnim delom izjemnih posameznikov in posameznic, tokrat z gornjim vprašanjem in z uvodno predstavitvijo gostje Bernarde Škrabar, uspešne slovenske detektivke, kot dolgonoge in privlačne (zato ne bi nihče uganil, kakšen poklic opravlja), zaide na področje seksizma. Novinar bi v izogib seksizmu lahko najprej razmislil, če bi tudi osebi moškega spola zastavil podobna vprašanja, ko bi ga spraševal o njegovem poklicu.

Tipičen primer zahodnjaške pokroviteljskosti: "Zahod *ve*, da je to narobe."
Kaj pa vsi nezahodni bogovi, tradicije in običaji? Tudi oni imajo svoj glas in svoj prav. Svoboda govora velja tudi za bogove. #diversitiy #tolerance

Vir: Twitter @cvetovljan, 6. februar 2020

Oseba, ki je podala izjavo: Blaž Podobnik

Utemeljitev: Avtor z izjavo relativizira obrezovanje deklet in žensk, pohabljanje njihovih spolovil in usodo milijonov hudo poškodovanih žensk odpravi z zahodnjaškim pokroviteljstvom. Tovrstni etnični "običaji" in "tradicije", ki v imenu globoke mizoginije izvajajo kruto maščevanje nad ženskim spolom, nikakor niso in ne morejo biti nad univerzalnostjo človekovih pravic, Izjava je škodljiva in nevarna.

Res je, da sta kampanji, kot sta #MeToo (Jaz tudi) in #Time'sUp (Čas je potekel), uspešni v opozarjanju javnosti na seksizem in spolno nadlegovanje, na mizoginijo in rasizem, da se je odprla Pandorina skrinjica in so dolgo potlačene zlorabe prišle na dan ter opolnomočile ženske, da javno spregovorijo o nasilju. Res pa je tudi, da sta povzročili manjšo kolateralno škodo: pretirano politično korektnost in pozivanje k spletnim linčem že zaradi rahlo nerodno formulirane izjave moškega ali ženske, in s tem posledičen strah pred izpostavljanjem, strah pred javno izreči svoje mnenje.

Vir: Delo, Sobotna priloga, 28. maj 2019

Oseba, ki je podala izjavo: Vesna Milek

Utemeljitev: Avtorica izjave je očitneje "ženska ženski moški". Upor proti desetletja trajajočemu surovemu kapitalistično-patriarhalnemu nasilju odpravi s strahom pred iracionalno politično korektnostjo, zaradi katere bo treba braniti "rahlo nerodno formulirane izjave moškega ali ženske".

"Mene zanima, ali je ta spolna zloraba fantkov povezana potem s homoseksualno usmeritvijo in v kakšnem procentu, recimo, je to posledica tega, ali pa če nikoli nisi imel te izkušnje, pa da se ti potem pojavi ... ker vsa stroka v bistvu trdi, da kar si doživel, ponoviš, in ponoviš sigurno, če ne ozavestiš."

Vir: Oddaja TV SLO Televizijski klub: Ljubim ga, vendar on ljubi njega, 24. januar 2020

Oseba, ki je podala izjavo: Azra Širovnik

Utemeljitev: Oddaja je polna problematičnih izjav s strani pisateljice Azre Širovnik ter psihoterapevta in sociologa Boruta S. Pogačnika, ki izraža močne predsodke, nerazumevanje in nerazločevanje pojmov homoseksualnosti in biseksualnosti. V oddaji, ki po mnenju voditeljice Ane Tavčar Pirkovič "podira tabuje", se homoseksualnost/biseksualnost moških povezuje in celo enači s pedofilijo in spolno zlorabo (kar ni spolnost, pač pa zloraba), ženske pa se predstavlja kot žrtve homoseksualnih/biseksualnih moških.

V prispevku moška oblika besed velja za vso paleto spolov, ki so se v času agresivne korektnosti razpasli na vseh področjih, tudi v slovnici, kjer korektnost nima kaj iskati.

Vir: Revija Bukla, januar-februar 2020, str. 31

Oseba, ki je podala izjavo: Maja Kraigher, Dušanka Zabukovec

Utemeljitev: Zapisana izjava gleda zviška na vse ne-moške spole in posledično na vse osebe, ki se ne identificirajo z moškim spolom. Karakterizirata jo očitna mizoginija in transfobija. Zanimiva je tudi besedna zveza "agresivna korektnost", ki ne more biti drugega kot oksimoron. Pa poskusimo spregovoriti o korektnosti, če bi v prispevku ženska oblika besed veljala za vso paleto spolov. Kako nagovorjene bi se počutile tudi tiste, ki ste bile doslej naslavljane kot tisti?

O Bodeči Neži

Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Če ste naleteli_e na takšno izjavo, vas vabimo, da nam jo posredujete s pomočjo obrazca na dnu te strani. Zbrane izjave sproti objavljamo in izpostavljamo kritični refleksiji. O objavi nominiranih izjav odloča delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavnice_ki uredništva spletnega portala spol.si in kolektiva Rdeče zore. Vsako pomlad poteka glasovanje o zmagovalcu_ki, ki ga_jo razglasimo na Mednarodnem kvirovskem in feminističnem festivalu Rdeče zore.

Menimo, da imajo zlasti osebe, ki delujejo na javno izpostavljenih področjih, kot so politika, znanost, (pop) kultura, umetnost in mediji, posebno veliko odgovornost za soustvarjanje odprte, pluralne in strpne družbe. Njihov položaj jim namreč daje privilegij, da sooblikujejo javno mnenje. Če širijo seksistična stališča, s pozicije moči normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti.

Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki.

Začetki Bodeče Neže segajo v januar 2013, ko je v kolektivu Rdeče zore nastala ideja o Sramotilnem stebru, na katerem so se zbirale in komentirale seksistične izjave. Isto leto so med 14. festivalom Rdeče zore feministične iniciative in posameznice Sramotilni steber nadgradile z Bodečo Nežo, ki je bila prvič podeljena na mednarodni dan žensk 8. marca 2013. Leta 2015 se je iniciativi pridružil spletni portal spol.si. Motiv za nagrado je ustvarila stripovska umetnica in ilustratorka Anna Ehrlemark.

kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si

Predlagaj izjavo

Polja označena z * so obvezna