Razvitost neke družbe, civilizacije, ko preide v presežno raven dekadence in hedonizma, hkrati preide v negativno spiralo lastnega obstoja. Zato ker je udobje v prvem planu in odlagamo prvi porod, potem se pa zapleta, zato ker rodila žensk niso prilagojena na prvi porod pri 40ih in potem se pa odločimo, da jih ne bomo imeli več ali pa ne bomo se sploh odpovedali svojemu udobju, ampak bomo najprej gradili kariero, pa bomo stari 35 let.
Vir: Gospodarstvo Slovenije, Bitcoin in prihodnost bančništva (Blaž Brodnjak), Podkast AIDEA, št. 176, 10. april 2025 (18:55–20:20)
Oseba, ki je podala izjavo: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
Utemeljitev: Brodnjak kompleksne demografske in družbene trende poenostavi ter odgovornost zanje pripiše predvsem ženskam. Nižjo rodnost in kasnejše starševstvo razlaga kot posledico ženskega "udobja", pri tem pa zanemari širše ekonomske, socialne in sistemske dejavnike, ki vplivajo na odločitve tako žensk kot moških. Izobraževanje ali kariero predstavi kot izraz hedonizma ali dekadence namesto kot legitimno življenjsko izbiro tako moških kot žensk. Hkrati starševstvo implicitno obravnava kot primarno žensko odgovornost ter s tem prezre načelo enakosti spolov in dejstvo, da gre za skupno partnersko odločitev.
Del te zgodbe o odsotnosti pripravljenosti z orožjem braniti domovino je tudi feminizem. Ta je iz faze boja za pravice žensk prešel v fazo splošnega problematiziranja moških, odvzemanja njihove vloge.
Vir: Luka Debeljak, nekdanji vojaški specialec: Cilj so šibki, vodljivi ljudje in brisanje identitete naroda, Domovina.je, 15. avgust 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Luka Debeljak, nekdanji vojaški specialec, inštruktor streljanja
Utemeljitev: Izjava utrjuje stereotip, da so moški po definiciji povezani z nasiljem in vojaštvom, hkrati pa poenostavlja feminizem in ga zavajajoče prikazuje kot "odvzem moške vloge", ne da bi upošteval realne družbene okoliščine: kapitalistično-patriarhalni sistemi pogosto potrebujejo ubogljive in moške iz manj privilegiranih družbenih slojev, ki se žrtvujejo v vojnah, medtem ko privilegirani moški iz tega vlečejo koristi. Feministični cilj, ki nasprotuje tem strukturam, je torej ne samo legitimen, ampak tudi etično utemeljen poskus preprečevanja sistemske izrabe moških. Feminizem nasprotuje nasilju in neenakosti, ki škodujeta tako ženskam kot moškim.
Vse Tinine kolajne in globuse bi zamenjal za najino družino.
Vir: Andrea Massi: Vse Tinine kolajne in globuse bi zamenjal za najino družino, Delo, 8. februar 2026
Oseba, ki je podala izjavo: Andrea Massi, športni strokovnjak iz Gorice
Utemeljitev: Da bi moški zamenjal vse ženine kolajne in globuse, je seksizem par excellence, ki brezsramno izkazuje lastništvo tako nad dosežki partnerice kot nad njenim telesom. Tina Maze je ena naših najboljših športnic in športnikov, vendar velikokrat še vedno potisnjena zgolj v vlogo, kot jo vidi njen mož in nekdanji trener – biti mati. Ženskam še vedno ne moremo dopustiti, da bi bile oboje.
Imamo desnosredinsko večino in proti kandidatu, tik preden naj bi bil potrjen v parlamentu, Zbor za republiko (če še obstaja), Katedrala svobode ali "Inštitut 15. avgust" (saj je tudi Marijino vnebovzetje dela prost dan, zakaj naj ne bi tudi on imel svojega inštituta?) lansira kampanjo, češ da ni jasno, ali kandidat dovolj vneto podpira pravico do zasebne lastnine ali proste izbire poklica. Analogija je izkrivljena kvečjemu zato, ker sta bili ti pravici (za razliko od pravice do odločanja o svobodni izbiri otrok) zares na udaru vsakokratnih zakonodajnih večin in sta (zgodovinsko, ustavnopravno in sociološko gledano) pomembnejši od pravice do splava.
Vir: Ustavno sodišče na ideološki mesoreznici, Delo, 7. februar 2026
Oseba, ki je podala izjavo: Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik in kolumnist
Utemeljitev: V zapisu ob polemiki o kandidatu za ustavnega sodnika avtor predlaga miselni eksperiment z zamenjavo "leve" in "desne" politične strani ter pri tem ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zreducira na "pravico do odločanja o svobodni izbiri otrok" in v "pravico do splava". Trdi, da je ta pravica zgodovinsko, ustavnopravno in sociološko manj pomembna od pravice do zasebne lastnine in do izbire poklica. Zanika torej pomen zgodovinskih bojev žensk za neodvisno življenje, avtonomno odločanje ženske o lastnem telesu pa vrednostno podredi pravici, da si nekaj lastimo, čeprav ustava obe uvršča med človekove pravice in ju ne hierarhizira. (Mimogrede, pravice do izbire poklica ustava sploh ne omenja.) Ko se pravico do odločanja o lastnem telesu razglasi za manj pomembno od lastnine, se ženskam implicitno sporoča, da je njihova telesna avtonomija drugotnega pomena.
Jaz bom sodil Evropsko komisijo veste, kdaj? Takrat, ko bo Evropska komisija imela na mizi, to bo v roku enega meseca tudi pobudo My Voice, My Choice od Nike Kovač in 8. marca. Takrat bomo lahko najbolj sodili Evropsko komisijo in Ursulo von der Leyen ali sledi krščansko demokratskim načelom, ki jih Evropa potrebuje, ali pa sledi dekadenci zahoda.
Vir: Radio Ognjišče, 4. februar 2026 (povzeto po objavi na IG profilu Demokratura)
Oseba, ki je podala izjavo: Jernej Vrtovec, predsednik in poslanec NSi
Utemeljitev: Če uporabimo komentar Srđana Veljančića z Instagram profila Demokratura: "Gospod vrtovec, lih sem pogledal na kompu, vi ste se rodili leta 1985. Ko ste se vi rodili, je bil v Sloveniji splav že 11 let ustavno zagotovljen. Cel čas vašega življenja živite v državi, kjer je splav ustavno zagotovljena pravica in ko pogledamo čez okno, vsaj jaz ne vidim te dekadence, o kateri govorite. Jaz ne vidim moralnega razkroja, ki izhaja iz tega, da ženske lahko dostopajo do nekega temeljnega zdravstvenega postopka, ki jim lahko na koncu koncev tudi reši življenje. Veste, kje jaz vidim moralni razkroj, gospod Vrtovec? Jaz ga vidim, ko se sprehajam po Slovenski cesti in na eni strani ceste je Grand Hotel Plaza, na drugi strani ceste je Intercontinental, na vsakem vogalu je BMW, Mercedes, Audi parkiran in obenem vidim tudi največje število brezdomcev v zgodovini tega mesta. Veste kje jaz vidim dekadenco, gospod Vrtovec? Tam, ko se domnevno krščanska stranka postavlja na stran bogatih, zato, da se razreže socialna pomoč najrevnejšim, da bi lahko bili bolj 'konkurenčni' in zagotovili večje dobičke za tajkune, za oligarhe in za Blaža Brodnjaka. Ko govorite o dekadenci, gospod Vrtovec, bi vam svetoval, da najprej pometete pred svojim pragom, preden greste solit pamet ženskam."
Punčka slavnega in čudaškega očeta za milijon dolarjev (naslov spletnega članka)
Punčka za milijon dolarjev (naslov članka v tiskani izdaji)
Vir: Punčka slavnega in čudaškega očeta za milijon dolarjev, Delo, 23. januar 2026 in tiskana izdaja 24. januarja 2026
Oseba, ki je podala izjavo: G. N. iz uredništva Dela
Utemeljitev: Odraslo, samostojno poklicno nogometašico z uspešno kariero označiti za "punčko za milijon dolarjev", je skrajno ponižujoče in poniglavo. Prvič postane nevidna, ko je brez imena, poklica in dosežkov. In drugič je nevidna, ko je predstavljena zgolj kot lastnina nekoga drugega, v tem primeru "slavnega očeta". Naslov članka jo infantilizira – odreka ji samostojnost in neodvisnost, hkrati pa zmanjšuje njen profesionalni uspeh na banalno senzacionalistično pripombo. Če je bil namen naslova prispevka referenca na film Million Dollar Baby, je zgrešil – ne razkrije, kdo je dejanska oseba. Naj povemo mi, saj Delu ni uspelo: Trinity Rodman, ameriška nogometašica z lastno kariero in dosežki.
Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga tako rekoč nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi.
Vir: Zore pri maši za domovino: Podali smo se v globoko demografsko zimo, MMC RTV SLO, STA, 22. December 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Stanislav Zore, frančiškan, nadškof
Utemeljitev: Splav se enači z "umorom otročka", prepoved ali omejitev splava pa kot nujo za obstoj naroda. S tem je popolnoma prezrt dejanski učinek: omejitev in prepoved splava neposredno ogroža življenje in zdravje žensk. Ženska telesa so prikazana izključno kot sredstvo za reprodukcijo, njihova avtonomija in pravica do odločanja o sebi sta popolnoma zanemarjeni. Debata o splavu se uporablja kot politično in ideološko orodje za odvračanje pozornosti od dejanskih socialnih problemov, utrjevanje nadzora nad reproduktivnimi pravicami žensk in legitimiranje kulture, ki upravičuje smrt žensk v imenu "naroda". Posebno zaskrbljujoče je, da so temu govoru prikimali tudi najvišji predstavniki slovenske politike in tako dodatno legitimirali to nevarno idejo.
Če se omejimo zgolj na književnost, ki jo še najbolje poznam, imamo opraviti z vrsto premikov, med njimi je tudi feminizacija literature. Število avtoric je izjemno, morda prek razumne mere.
Vir: Življenje je še vedno polno čudežev, Delo, 17. oktober 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Andrej Brvar, pesnik, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
Utemeljitev: Brvarjeva izjava ni zgolj njegov "osebni zdrs", kot v svojem odzivu opozarja Pia Prezelj, gre za simptom želje po ohranjanju dominance, za "strah pred menjavo straže". Toda ta strah ni nedolžen. Kot Prezelj nadaljuje, takšno govorjenje o "feminizaciji literature" in domnevno "preseženem razumnem merilu" avtoric ne odraža dejanskega ogrožanja kakovosti ali prostora, temveč razkriva dolgoletno samoumevnost moške prevlade v literarnem polju. Ko se razmerja začnejo uravnoteževati, to ni razumljeno kot naravni razvoj, temveč kot pretiravanje ali grožnja. Strah pred "feminizacijo" tako razkriva predvsem odpor do spremembe v razmerjih moči.
Vsi mi plačujemo za to, da starši silijo mladoletne deklice v romskih naseljih v zanositev. Ta finančni model bomo pretrgali.
Vir: "S kaznovalno politiko moramo povedati: niste več nedotakljivi", MMC RTV SLO, Televizija Slovenija, 29. oktober 2025
Oseba, ki je podala izjavo: dr. Robert Golob, predsednik vlade
Utemeljitev: Vedno je hudo, ko z vrha oblasti prihajajo takšni populizmi. Izjava predsednika vlade temelji na antiromizmu, hkrati pa je seksistična, saj govori o mladoletnih deklicah kot o problemu, ki ga je treba nadzorovati. S tem ustvarja delitev med "nami" in "njimi", obenem pa ignorira dejanski vzrok za mladoletne nosečnosti: to je moško, patriarhalno nasilje, ne pa etnična pripadnost ali kultura. Kompleksnosti mladoletnih nosečnosti se izjava ne dotakne, še manj pa posledic odtegnitve socialnih transferjev. Namesto da bi se osredotočil na realne rešitve, predsednik vlade v izjavi izrablja manjšino in mladoletne deklice za svoj politični kapital ter utrjuje predsodke in diskriminacijo.
Fantje so se vedno ravsali, punce so vedno izločale nekatere iz svoje družbe. Zdaj o vsakem zbadanju rečemo, to je nasilje, potem pa kup dobronamernih odraslih otroku rešuje probleme. To je narobe. S tem smo jih oropali neke izkušnje, ki je za življenje nujno potrebna.
Vir: Jožica Frigelj: Današnji otroci niso bolj nemogoči, so pa bolj zaščiteni, Delo, 19. september 2025 in Delova rubrika Beseda ni konj, 5. oktober 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Jožica Frigelj, učiteljica leta 2023, prejemnica državne nagrade za življenjsko delo v šolstvu
Utemeljitev: Frigelj minimalizira nasilje ter ne loči med konfliktom in dejanskim nasiljem. Obenem utrjuje spolne stereotipe, po katerih naj bi se fantje vedno izražali "fizično" in "na očeh", medtem ko naj bi bila dekleta prikrito psihično nasilna. Takšen pogled poenostavlja vedenje otrok, normalizira škodljiva ravnanja, otrokom ne pomaga razviti sposobnosti prepoznavanja nasilja, postavljanja meja in iskanja pomoči ter preprečuje resno in odgovorno obravnavo nasilja med otroki in mladostniki.
Odgovorim vam lahko z luštno pripombo fanta v osmem razredu osnovne šole, kjer sem predavala in sem dobila podobno vprašanje. Pa je rekel fant: 'Zakaj mi ni všeč, če ima dekle čisto kratke hlačke ali pa mini krilo in kratek top? Mene moti, jaz potem ne morem poslušati učiteljice.' Zelo enostavno je razložil. Če to prenesem naprej v poslovni svet, mislim, da ženske nimamo izkušenj, kako bi bili videti moški, če bi bili oblečeni na takšen, torej izzivalen način. V službi ni moških v pajkicah ali z globokimi dekolteji. Ženska preprosto nima te izkušnje, kako funkcionira njena glava, ko dela v takšnem okolju.
Vir: Delo, podcast: Na robu (izsek), 10. oktober 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja
Utemeljitev: Izjava je nereflektirana in polna stereotipov, saj ženske postavlja v vlogo tistih, ki morajo skrbeti za moški pogled, čustva in potrebe. Tako moške infantilizira in njihove delovne izkušnje zvede na domnevne nagonske vzgibe, kot da bi šlo za bitja hormonov, ki jim je treba slepo slediti. Obenem ignorira dejanske izkušnje žensk v profesionalnem okolju – neprimerni dotiki, neželene spolne pobude, seksistične "šale", eksplicitne slike ali "slečene hlače" so realnost, s katero se vsakodnevno soočajo. Izjava tako ne le stereotipizira moške, temveč tudi minimizira in normalizira breme, ki ga ženske nosijo zaradi vseh teh odgovornosti in izkušenj.
Ne morem dovoliti, da bom dal božičnico tistim, ki si je ne zaslužijo. Tistim, ki so na bolniški odsotnosti, tistim, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta.
Vir: Instagram rtvsloinfo, 17. september 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Štefan Pavlinjek, direktor in lastnik ROTO Group
Utemeljitev: Sporočilo je jasno. V kulturi, v kateri družbeno solidarnost zamenja kaznovanje ranljivosti, uspeh pa se meri po tem, kdo najbolje ustreza idealu neprekinjene produktivnosti, je idealen delavec vedno zdrav, vedno prisoten moški, brez telesnih omejitev ali družinskih obveznosti.
Če jih preveč hvališ ... Tudi če preveč hvališ ženo, se bo nekoč mogoče nehala truditi za svojo lepoto. Vedno si lahko še lepša, lepše oblečena ... Isto je z ekipo.
Vir: Albert Riera, MMC RTV SLO, 25. avgust 2025, na 01:34
Oseba, ki je podala izjavo: Albert Riera, (nekdanji) trener NK Celje
Utemeljitev: Motivacija žensk je prikazana kot odvisna od okolice, od moškega pogleda, hvale ali kritike, kot da same niso sposobne oceniti svojega dela ali videza. Ko se ta logika prenese na športno ekipo, postane jasno, da ne gre za motivacijo, ampak za nadzor in miselnost, v kateri je negotovost orodje vodenja.
To prestopa meje oziroma usmeritve, ki so nam bile dane, jih pa lahko razumemo in lahko storimo vse, da bodo svoj tekmovalni program kljub temu nemoteno izpeljale. Bi se pa vendarle dekleta, če so o tem razmišljala, morala prej pogovoriti z nami.
Vir: Metod Ropret: Dekleta bi se morala prej pogovoriti z nami, MMC RTV SLO, Televizija Slovenija, 13. avgust 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije
Utemeljitev: Po Ropretovem mnenju bi se morale slovenske odbojkarice pred protestom proti genocidu posvetovati z vodstvom zveze, kar odpira vprašanje, zakaj naj bi imel predsednik besedo pri njihovih osebnih in političnih odločitvah. S takšnim stališčem postavlja moškega kot avtoriteto, ki nadzoruje in legitimira ravnanje žensk, hkrati pa jih označuje za dekleta. Izjava namiguje, da športnice ne morejo samostojno presoditi, koga ali kaj podpirajo, s čimer se jim odreka moralna in politična subjektivnost ter spodkopava njihova avtonomija. Tako se utrjuje hierarhična struktura, v kateri ženske ne odločajo samostojno o svojih dejanjih, tudi če so profesionalne športnice in javne osebnosti.
Moški so v notranjem krču. Ženske pa – samostojne, sposobne, samozadostne – vstopamo v svet, kjer si same kupimo prestiž, same ustvarimo varnost, same prenašamo breme in milino.
A nekaj ob tem tiho razpada: občutek usklajenosti. Ples dvojine. Polarnost, ki je nekoč pela.
Vir: Dr. Lucija Mulej: Ženske samostojne, moški v krču, ob tem pa nekaj tiho razpada, Onaplus, 9. julij 2025
Oseba, ki je podala izjavo: dr. Lucija Mulej, sociologinja in antropologinja, izredna profesorica
Utemeljitev: Patriarhat je v preteklosti (in v bolj pretkani obliki še danes) opisano "usklajenost" lahko "plesal" le tako, da je ženskam preprečeval izobrazbo, javni govor, poklicno avtonomijo in lastno identiteto. Paradoksalno lahko avtorica kolumne svoje javno delovanje uresničuje le zato, ker so njene prednice to možnost izborile v sistemu, ki ga kolumna implicitno poveličuje. Obenem avtorica pozablja, da si večina ljudi ne more zagotoviti finančne varnosti niti kupiti prestiža, do miline je od tod daleč, ostajajo nam le še bremena.
Radi pa izzivate na družbenih omrežjih?
Vir: Pogovor s Francesco Albanese v oddaji Odmevi, RTV SLO, 9. julij 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Igor Bergant, novinar
Utemeljitev: Vprašanje je Bergant zastavil Francesci Albanese, posebni poročevalki Združenih narodov, ki poroča o genocidu v Gazi. Ženske na javnih funkcijah, ki izražajo svoja stališča, so pogosto tarča seksističnih diskreditacij, saj se njihova strokovnost presoja skozi prizmo "primernosti vedenja". Medtem ko se moškim z enako jasnimi in kritičnimi stališči pripisujeta strokovnost in načelnost, se ženskam očita provokativnost ali izzivanje. Bergantovo vprašanje ni le neprofesionalno, temveč je klasičen primer spolno zaznamovane diskreditacije: ženska, ki odločno priča o grozljivih kršitvah človekovih pravic, je predstavljena kot moteča, njen glas pa ni priznan kot legitimno in argumentirano stališče. Javne institucije in mediji imajo odgovornost, da se izogibajo seksističnim vzorcem in vzpostavljajo spoštljiv javni diskurz. Tokrat je javna radiotelevizija na tem izpitu padla.
Se strinjate?
Od začetka sveta obstajata 2 spola. Eden hodi k urologu, drugi k ginekologu. Vsi ostali k psihologu.
Vir: Facebook, 16. maj 2025, kasneje izbrisana objava
Oseba, ki je podala izjavo: Burek Olimpija, prodajalna bureka v Ljubljani
Utemeljitev: Kot je zapisalo uredništvo spol.si v odzivu na nominirano objavo: "Ne drži, da sta 'od nekdaj' obstajala zgolj dva spola. To je trditev, ki izhaja iz zahodnocentrične, kolonialne perspektive na svet, ki je skozi imperialistične projekte sistematično brisala kompleksna in večplastna razumevanja spola, prisotna v številnih neevropskih kulturah." Ob tem se lahko vprašamo – zakaj si prodajalna bureka dovoli jemati prav nekatere izmed najbolj marginaliziranih skupin v naši družbi za tarčo svojih "šal"? Retorika, ki zaničuje, izključuje in stigmatizira manjšine, nikoli ne more biti humorna, neškodljiva ali sprejemljiva.
Povsem smo feminizirali šolstvo in podporne službe. Danes so učiteljice, šolske psihologinje, logopedinje in svetovalne delavke skoraj izključno ženske. Nič narobe s tem – a v sistemu ni več ravnotežja. Sam sem se v šoli najbolje razumel s profesorji, ker so me razumeli kot fanta, ne kot pomanjkljivo deklico. Moj sin je bil tako v osnovni kot v srednji šoli večkrat tarča dobronamernih, a krivičnih presoj – ženskih psihologinj in logopedinj (sic!), ki so ga "obdelovale", ker je bil glasen, ker je imel svoje ideje in je o njih hotel razpravljati. Skratka, ker ni bil nekaj za njih najlažjega, kar si predstavljajo kot "pridno punčko", ki je postala ideal izobraževalnega sistema. Sistem, ki ne prenese razlike, ni inkluziven – je represiven. Ne kaznuje nasilja, kaznuje odstopanje.
Vir: (POGLED) Kolumna Dejana Verčiča: Izdali smo sinove, Večer, 21. april 2025
Oseba, ki je podala izjavo: dr. Dejan Verčič, visokošolski učitelj na FDV
Utemeljitev: Avtor v kolumni sodobne stiske dečkov posredno pripisuje ženskam in feminističnim dosežkom, namesto da bi upošteval širše družbene in sistemske dejavnike. Osebne anekdote uporabi kot dokaz za splošni problem, ponavlja stereotip, da učiteljice in druge strokovnjakinje fantov ne morejo razumeti, ter ustvarja vtis, da napredek deklet poteka na račun fantov, kjer lahko eni napredujejo le, če drugi nazadujejo. Ko govori o "odstopanjih", ima v mislih predvsem fante, relativizira vpliv spletnih mizoginih vplivnežev, težave fantov pripisuje posledicam "feminiziranega" sistema ter zagovarja ozko in tradicionalno predstavo moškosti, namesto da bi spodbujal raznolike, empirično utemeljene in vključujoče pristope k vzgoji in duševnemu zdravju.
Prostitutke novinke so imele pred začetkom dela izpit. Prostitutki, ki sta se srečali pri vračanju iz izpita, sta se pogovarjali: "Komaj sem naredila izpit!" je povedala prva. "Jaz pa sem padla na izpitu", je povedala druga, "vendar se ne jezim, saj je še vedno bolje, da sem padla na izpitu, kot da se mi zgodi to, kar se je zgodilo Maji." "Kaj pa se ji je zgodilo?" "Še nisi slišala? Zadušila se je na ustnem izpitu."
Vir: Šala dneva, 24ur.com, 8. marec 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Uredništvo spletnega 24ur.com
Utemeljitev:
Kaj je lepšega kot seksistična "šala" na mednarodni dan žensk? Hvala za rože.
Uredništvo 24ur.com se rado proslavlja z naborom maloumnih seksističnih in nacionalističnih šal, kar je problematično, saj mediji, še posebno tako veliki in vplivni, gradijo javno mnenje. Ne upoštevajo pa odgovornosti, ki jo imajo pri oblikovanju javnega diskurza. Tudi na videz majhne odločitve, kot je objava te šale, prispevajo k normalizaciji seksizma in podcenjevanju žensk.
Dan obrtnic in podjetnic 2026 – dogodek, ki ga ne želite zamuditi! ✨
En dan. Izjemne zgodbe. Nova poznanstva. Svež navdih.
6. marca se v Hotelu Perla v Novi Gorici obeta eden ključnih dogodkov za obrtnice in podjetnice, ki želijo več povezovanja in več zagona za prihodnost.
Na odru bodo izjemni gostje:
⠂dr. Uroš Ahčan – vrhunski strokovnjak, ki bo predstavil sodobne pristope in možnosti plastične kirurgije.
⠂Gregor Kosi – spregovoril bo o sodobnem ženskem voditeljstvu in pogumu za vodenje.
⠂Žan Papič – iskreno in brez filtra o hormonih, stresu in življenju sodobne ženske.
⠂Katja Verderber – priznana moderatorka, ki bo s svojo toplino in energijo povezovala celoten dogodek.
⠂Teja Klančnik – razkrila bo, kako prebuditi svojo vitalnost in ohraniti energijo za poslovne in osebne izzive.
(...)
Če iščete dogodek, po katerem boste razmišljali bolj pogumno, delovali bolj samozavestno in bili obdani z ambicioznimi posameznicami – potem je to to.
Investicija vase je vedno najboljša odločitev.
Se vidimo na dogodku, kjer nastajajo nove priložnosti!
Vir: Dan obrtnic in podjetnic 2026 – dogodek, ki ga ne želite zamuditi! ✨, Facebook dogodek, 13. februar 2026
Oseba, ki je podala izjavo: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Utemeljitev: Kot je zapisala komentatorka na Facebook dogodku: "A moškim obrtnikom tudi predavate o hormonih in plastični kirurgiji?" Hiter prelet dogodkov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pokaže pretežno strokovne, razvojno in poslovno usmerjene vsebine in teme, ki krepijo strokovnost, konkurenčnost in poslovno učinkovitost podjetij. V tem kontekstu dogodek za obrtnice in podjetnice, ki v ospredje postavlja hormone, vitalnost in plastično kirurgijo, deluje kot vsebinski odmik od resnih poslovnih vprašanj k tematiziranju ženskega telesa in videza. Sporočilo, četudi morda nenamerno, je jasno: ko govorimo o obrtništvu in podjetništvu na splošno, govorimo o znanju, kapitalu, tehnologiji in razvoju; ko govorimo o obrtnicah in podjetnicah, govorimo o biologiji in podobi. Takšen koncept ne krepi položaja žensk v gospodarstvu, temveč ga reducira na stereotipe, zato je do obrtnic, podjetnic in vseh žensk podcenjujoč in nespoštljiv.