Dve osnovne naloge ženske v družbi so, da je skrbna, pa ljubeča. Kaj pa je naloga moških? Varnost, pa da priskrbijo. Se pravi, če se ve ... če se vi ne počutite varno v razredu, so fejlali fantje, če v razredu ni dobrega flowa, ste fejlale punce. Simple.
Vir: Naloge žensk v družbi (IG @zalifementorship), 5. marec 2024, medtem že izbrisana izjava, posnetek hranimo v uredništvu spol.si
Oseba, ki je podala izjavo: Jernej Picelj, mentor ZaLife
Utemeljitev:
Izjava, v kateri so prisotni spolni stereotipi, temelji na poraliziranem odnosu med spoloma in spodbuja tradicionalne spolne vloge. S tem prispeva k ohranjanju patriarhalnih vzorcev, poglabljanju neenakosti med spoloma v družbi ter k omejevanju svobode posameznic_kov in neupoštevanju njihovih individualnih sposobnosti, interesov in želja. Takšno tradicionalno, polarizirano razumevanje spolnih vlog lahko močno vpliva na življenje mladih in med drugim omejuje njihovo poklicno izbiro.
Utemeljitev povzeta po odzivu spol.si, 4. 4. 2024, https://spol.si/blog/2024/04/04/vdor-vrednot-retradicionalizacije-v-solstvo/
Nasilnež brez razloga napadel tri ženske, z glavo ene udaril v bankomat
Vir: Dnevnik, 7. februar 2025
Oseba, ki je podala izjavo: JK, novinar_ka Dnevnika
Utemeljitev: Naslov članka implicira, da bi lahko v nekaterih primerih obstajal razlog za nasilje. To je nevarno, ker odpira prostor za relativizacijo nasilja, zlasti nad ženskami in spolnimi manjšinami, v smislu, da bi bilo v nekaterih okoliščinah nasilje lahko razumljivo ali celo pričakovano. Izjava je še posebno problematična v kontekstu nasilja nad ženskami, saj je to pogosto sistemski problem, ki je rezultat globoko zakoreninjenih neenakosti, in ne nekaj, kar se zgodi "izjemoma" ali le v primeru "posebnega razloga". Namesto da bi avtor_ica prispevka v naslovu (ali kasneje v prispevku) obsodil_a nasilje kot nesprejemljivo ne glede na okoliščine, nehote ponuja okvir, v katerem bi bilo lahko v določenih primerih razumljivo.
V sredo, 6. marca 2024, bo za dekleta naše šole prav poseben dan. Dekleta od 1. do 4. letnika, ki obiskujejo smer kemijski tehnik in računalniški tehnik, se bodo udeležile treh različnih delavnic ter dveh predavanj. Delavnice bodo vodile naše profesorice; in sicer Eva Boh bo poskrbela, da si bodo dekleta znala sama urediti pričesko za posebne priložnosti; Aleksandra Ferenc bo dekleta naučila, kako se naliči za različne priložnosti, ter Sara Padarič, ki jih bo na delavnici pilatesa naučila, kako sprosti telo in dušo. Uvodno predavanje z naslovom »Takšne smo« bo vodila naša psihologinja in svetovalna delavka Urška Koštomaj. Za na konec pa dekleta čaka predavanje ter delavnica blagovne znamke Afrodita, kjer bodo predstavniki Kozmetike Afrodita prikazali, kako se pravilno neguje obraz.
Vir: Dan za dekleta v tehničnih poklicih, 6. marec 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Sara Padarič, podpisana pod tekst in SŠ za kemijo, elektrotehniko in računalništvo
Utemeljitev: Ne vemo, ali so organizatorice z delavnico želele sporočiti, da se dekleta, ki vpisujejo naravoslovne študijske smeri, ne znajo same urediti, ali da so to znanja, ki jim bodo prišla prav v »moško« dominiranih poklicih. Kako bolje praznovati mednarodni dan žensk, kot z delavnico o ličenju?! In kako bolje utrjevati stereotipe o tem, da se »moških« poklicev lotevajo »možače«?! Povabilo poudarja tradicionalno pojmovanje ženskosti, kjer je videz še vedno eden izmed glavnih atributov deklet. Namesto spodbujanja njihovih kompetenc v znanosti, tehniki ali podjetništvu se jih usmerja k skrbno urejenemu videzu, kar krepi stereotipe o ženskah in jih predstavlja kot objekte. Namesto da bi si organizatorji prizadevali za opolnomočenje, na primer s tehničnimi ali znanstvenimi delavnicami, jih usmerjajo k tipično »ženskim« dejavnostim, kar zmanjšuje njihovo samozavest in občutek pripadnosti.
[Podatki] navsezadnje potrjujejo, da imajo ženske že peto leto zapored vse večjo izbiro. S tem je dokončno vse na njihovi strani. Živijo znatno dlje, imajo višjo izobrazbo – z diplomami jih je za kar desetino več kot moških –, temu primerno nas dohitevajo ter tu in tam tudi prehitijo še s plačami. Še pred nekaj leti je bilo vse drugače. Polnih 160 let smo izbirali mi. Danes pa nam one zmagoslavno sporočajo, da je ženska brez moškega kot riba brez bicikla. Samostojna, samosvoja, iskana … Jim pa sporočam, da bi tistih nekaj deset evrov, za kolikor so moške plače v povprečju višje od ženskih, z veseljem zamenjal za tistih 7 ali 8 let, kolikor one živijo dlje od nas. Seveda ne da bi moral spremeniti spol in posledično še ime.
Vir: Komentar Bojana Budje: Luka in Armin, Slovenske novice, 3. januar 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Bojan Budja, odgovorni urednik Dela
Utemeljitev: Izjava je poniževalna do žensk in odkrito sovražna, saj izraža obžalovanje zaradi družbenega napredka na področju enakosti spolov. Romantizira preteklost, v kateri so imeli moški nadzor nad izbiro partneric, in obžaluje, da so ženske danes bolj samostojne, izobražene in finančno neodvisne. Obstoječe neenakosti med spoloma, kot je razlika v plači, minimalizira oziroma jih prikazuje kot nepomembne, obenem pa cinično namiguje, da so ženske z »večjo izbiro« pridobile premoč nad moškimi. Glede na to, da je avtor odgovorni urednik Dela, je ta mizoginija še posebno zaskrbljujoča. Poleg tega celoten članek, iz katerega je vzeta izjava, izraža prikrito sovraštvo do priseljencev ter narodnih in etničnih manjšin v Sloveniji. Tak način izražanja utrjuje predsodke na podlagi spola in krepi širše diskriminatorne vzorce v družbi.
Prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti je zavdana prst, iz katere tako obilno poganja strupeno zelišče diaboličnega izživljanja nad dekletom in žensko!
Vir: Femicid, Časnik, 26. november 2024, zapis ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Oseba, ki je podala izjavo: Vinko Ošlak, pisatelj, publicist in prevajalec
Utemeljitev:
Ošlakova trditev, da je prav odsotnost patriarhalnosti vzrok za nasilje nad ženskami, je v popolnem nasprotju s feminističnimi analizami, ki patriarhat prepoznavajo kot glavni vir institucionaliziranega nasilja nad ženskami. Gledano zgodovinsko je ravno patriarhat normaliziral moško nadvlado in hkrati opravičeval nasilje nad ženskami kot »discipliniranje« ali »zaščito« v okviru družinske hierarhije. Izjava idealizira patriarhalni red ter napačno povezuje nasilje z »odsotnostjo patriarhata«, s tem pa odvrača pozornost od resničnih vzrokov in od odgovornosti storilcev.
Utemeljitev povzeta po Manci Vertačnik in Nini Rozman, na ostro.si, 24. 12. 2024, https«//www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/ne-drzi-da-je-odsotnost-patriarhata-vzrok-za-femicide
Mislila sem namreč, da je v državnem zboru veliko dam, dame pa naj bi bile modre ženske z integriteto. Vendar sem ugotovila, da niso vse kolegice poslanke vedno dame oziroma da se vedno ne obnašajo damsko, in potem je to tako, da je akcija rodila reakcijo.
Vir: Jelka Godec za N1 o naslovnici Demokracije: “Lahko rečem, da ni primerna”, N1, 19. december 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi
Utemeljitev: Poslanka opravičuje eno najskrajnejših oblik blatenja – upodobitev kolegic kot nacistk –, češ da gre za logično »reakcijo« na njihovo domnevno nedamsko vedenje. S tem prenaša odgovornost za žaljiv napad na napadene in utrjuje nevarno sporočilo: če ženske v politiki niso dovolj »damske«, so krive za diskreditacijo, ki jo doživijo, ne glede na vsebino ali ostrino te diskreditacije. Takšna logika ni nova – družba že stoletja s posmehom, napadi ali razvrednotenjem kaznuje ženske, če prestopijo meje pričakovane ženskosti. Takšne izjave ob tem, da opravičujejo obstoječe neenakosti, tudi ustvarjajo pritisk, naj se ženske v politiki namesto z vsebino svojih idej ukvarjajo s tem, ali izpolnjujejo družbena pričakovanja glede svojega vedenja.
Osamljena, zavaljena, zafrustrirana, nikomur potrebna. Edini prijatelj pes. Še ta bi pobegnil, če bi imel kam. Ohola do amena. Soli pamet vsakomur, deli zmerljivke in si domišlja, kako je pomembna. V resnici se sramuje še lastnega imena in podobe. Skratka: Mizerija.
Vir: Omrežje X, 23. oktober 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Alojz Kovšca, nekdanji predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
Utemeljitev:
Za razumevanje te izjave je potreben kontekst: Kovšca je odgovoril na komentar twiterašice, ki ga je informirala o »pasjem« davku na Nizozemskem in o tem, kako se ta davek vrača družbi. Namesto da bi se odzval na vsebino njene pripombe, je Kovšca na anonimno komentatorko izlil ves svoje gnev in jo napadel na osebni ravni.
V izjavi jo poskuša ponižati prek njenega videza in z nesprejemanjem njenih argumentov, češ da »soli pamet«, kar je pogosta taktika, s katero se artikulirane in kritične ženske prikaže kot težavne in nesprejemljive, medtem ko pri moških enake lastnosti pogosto veljajo za znak moči in samozavesti. Tak odziv govori o izrazitem nerazumevanju enakopravnega dialoga in nezmožnost preseganja primitivnih delitev spolnih vlog. Ni presenetljivo, da se mu je sogovornica v odgovoru neposredno odzvala z očitkom, da je »zahojen« – in težko bi našli ustreznejšo besedo za takšno nazadnjaško (prostaško?) ogovarjanje žensk.
Ampak če ste že oprsje omenila, ne. Recimo da ima neka ženska velike prsi in to izpostavi, ker je samozavestna in ker je seksi, ker noče biti cankarjanska mati, pride ven, pa ji reče en: ‘Mater, kak imaš lep dekolte!’. ‘A, seksizem, glej ga, glej ga. Samo joške gleda, ga bom kar tožila.’ To me skrbi!
Vir: Podkast #22: Urška Klakočar Zupančič - Ženska, ki je z rdečimi čevlji spremenila Slovenijo, Youtube, 20. november 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Iztok Gartner, podkaster
Utemeljitev: Kaj pa, če bi se preprosto vzdržali komentiranja teles drugih ljudi, ne glede na to, ali jih poznamo ali ne? Dejstvo, da je nekdo samozavesten in odkrito govori o svojem telesu, še ne pomeni neomejenega dovoljenja za komentarje. Težava ni v cenzuri, temveč v tem, da so ženske še vedno prepogosto zvedene zgolj na svoj videz – ne glede na strokovnost, znanje ali položaj. Ko se v javnem prostoru najprej komentira njihov videz namesto njihovih idej, strokovnosti in vrednot, se ustvarja okolje, v katerem so takoj seksualizirane in obravnavane neenakopravno. Če je predsednica državnega zbora v razpravi najprej (ali izključno) »dober dekolte«, to ni nedolžna pohvala, ampak dokaz, da je za seksistični pogled še vedno predvsem telo. In če kdo meni, da lahko povsod in vedno pove, kar mu pade na pamet, naj se vpraša: »Ali bi to brez pomislekov rekel tudi moškemu?« Če je odgovor ne, potem ni problem »preobčutljivost«, ampak nespoštljivo obravnavanje žensk.
Pravijo pri Marcelu, da je Nika Kovač močna in pametna ženska... Da je močna, to vsi vidimo. Če bi bila pa pametna, bi se vsaj prometne znake lahko naučila, pa ji nekako ne gre. Bo pa predavala direktorjem o javnem zdravstvu...
Vir: Omrežje X, 12. november 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Robert Lipovec, srčni kirurg
Utemeljitev:
Ja, izjemno žalostno je opazovati, ko se zdravniki norčujejo iz bolnic z diabetesom in očitno tudi iz podatka, da je imela težave pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Tem in podobnim zapisom so sledili komentarji o kolih, prasicah in še vrsta drugih.
... Prišli smo tako daleč, da jim ni težko kompromitirati jih, žaliti in jemati dostojanstvo kot osebam. Le kaj bi s Hipokratovo prisego in le kaj z načelom »Primum non nocere« (Najprej ne škoduj) ali s skrbjo za človeka, če ga lahko mimogrede uničimo »ad hominem«? ... Ni dvoma, da smo kot slovenska družba zašli in da nič ne kaže na bolje. Da v njej politični jezik kompromitiranja zdaj sprejemajo že skoraj vsi kot nekaj vsakdanjega in običajnega. Če ga zdravniki, ga bodo še bolj pogumno anonimni in neanonimni posamezniki, ki se jim na ustih izrisuje vzklik »S kolom bi te«.
Nič ne pomaga zimzelena tolažba, da med zdravniki »niso vsi isti« – radi bi javno slišati tudi take, ki niso, v kar ni dvomiti, ker zagotovo so in zagotovo jih je največ. Ampak njihov molk nam ni v nobeno pomoč.
Povzeto po komentarju dr. Borisa Vezjaka v Mladini, 19. 11. 2024, https://www.mladina.si/236690/grozljiva-izkusnja-nike-kovac/.
Dekle naj bi bilo neporočeno, saj aktivna zakonska zveza tako ali drugače prinaša delitev del med partnerjema. Zaradi navedenega bi bile oškodovane bodisi zadolžitve vinske kraljice Slovenije bodisi obveznosti, ki jih prinaša življenje v skupnem gospodinjstvu. [...] Kandidatka je lahko v partnerski zvezi, mišljeno je, da naj ne bi bila poročena. Zveza je celo dobrodošla, saj jo lahko partner spremlja na njenih popotovanjih in ji pomaga pri prevozih. [...] Obveznosti vinske kraljice Slovenije so relativno zahtevne in bi lahko omejevale skrb za otroka.
Vir: Zakaj, za vraga, mora biti vinska kraljica samska!? Preverili smo razloge za bizarne pogoje sodelovanja, Metropolitan, 29. september 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma
Utemeljitev: Prevedimo izjavo iz jezika patriarhata: Ženska naj bo mlada, ker je takrat brez obveznosti in se lahko prostovoljno razdaja v skladu z našimi pričakovanji. Ženska naj bo neporočena, saj bi morali nadzor nad njo prepustiti njenemu možu, tako pa ga imamo mi; lahko pa je v neformalni zvezi s taksistom. Ženska naj nima otrok, saj so nam otroci konkurenca pri njenem času. Takšni kriteriji niso le zastareli, temveč neposredno diskriminatorni. Namesto osredotočenosti na znanje in sposobnosti kandidatk utrjujejo stereotipe o tem, kaj naj bi bila »idealna« ženska – prilagodljiva, brez lastnih življenjskih prioritet in vedno na voljo. Konec koncev to ni le vprašanje pravil za izbor vinske kraljice, ampak širši odraz družbenih pričakovanj, ki ženskam še vedno postavljajo omejitve, s katerimi se moški ne soočajo.
A v Šiški še katera da?
Vir: Redno letno srečanje zaposlenih DARS, Planica, 8. junij 2024. Povzeto po: Neprimerne besede predsednika uprave Darsa: 'A v Šiški še katera da?', 24ur, 3. oktober 2024
Oseba, ki je podala izjavo: David Skornšek, nekdanji predsednik uprave Darsa
Utemeljitev: Izjava predsednika uprave Darsa prikazuje ženske kot (spolne) objekte in s tem ustvarja okolje, kjer so seksistični komentarji sprejemljivi tudi na uradnih dogodkih. Dejstvo, da jo je izrekel vodilni v največji državni družbi, ki upravlja več kot tri milijarde državnega premoženja, kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje profesionalnosti in spoštovanja do zaposlenih. Ko oseba na vodilnem položaju normalizira takšne izjave, ne gre zgolj za posamičen zdrs, ampak za širši signal, da so seksistične pripombe nekaj, kar lahko vodilni izrekajo brez resnih posledic. Pozitivno je, da je Dars prepoznal kršitev etičnih načel in internega kodeksa in o tem obvestil nadzorni svet.
Kljub temu, da nisem poklican, da razložim postopek, ker zanj nisem ne kriv, ne odgovoren, niti nanj ne morem vplivati, pa me vendarle moti konstanten občutek, ki sem si ga ustvaril sam in skozi medije, da sem sokriv, da nisem ženska ali pa, da nimam sopotnice ženske kandidatke.
Vir: Tomaž Vesel: "Počutim se kriv, ker nisem ženska!", Žurnal24.si, 8. avgust 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja
Utemeljitev: Vesel izraža prizadetost in občutek nepravičnosti zaradi zahteve predsednice Evropske komisije po spolni uravnoteženosti komisije, češ da je njegova kandidatura ocenjena na podlagi spola in ne kompetenc. Spolna uravnoteženost ni vprašanje posameznih kandidatk_ov, temveč sistema, ki je moškim omogočal prevlado na vodilnih položajih. Izjava izraža pogosto mnenje, da mora izbira temeljiti izključno na kompetencah, spregleda pa vrsto sistemskih ovir, ki ženskam in (spolnim) manjšinam kljub kompetencam preprečujejo enak dostop do priložnosti. Uravnoteženost ni kazen za moške, temveč omogoča, da pridejo do izraza kompetence vseh, ki kandidirajo. Kandidat za EK bi kljub občutku krivice lahko razumel, da so moški v preteklosti imeli skoraj ekskluziven dostop do položajev, in podprl prizadevanje za uravnoteženost.
Tudi če pogledamo človeka, vsaka mama, ko se odloči za dojenčka, je omejena, ko rodi. Se pravi, ponoči mora vstajati in vse različne zadeve. Tudi zaradi tega mislim, da ta omejitev ni tako huda. Materinstvo pomeni, da se moreš določeni stvari odpovedati.
Vir: Ali bo Slovenija opustila rejo živali v kletkah? Studio ob 17.00, Radio Prvi, 22. julij 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS
Utemeljitev:
Avtor primerja izkušnjo materinstva pri trpičneni (vkleščeni) svinji (v času kotitve in laktacije) z izkušnjo materinstva pri človeku. V izjavi nakazuje, da so odgovornosti materinstva – kot je vstajanje sredi noči in odrekanje – inherentno naloge matere. S tem krepi zastarelo prepričanje, ki vzgojo otrok nalaga izključno ženskam, zanemarja pa vlogo očetov ali drugih skrbnikov ter vlogo drugih pomembnih ljudi v otrokovem okolju. Ignorira pomen deljenega starševstva, kjer oba starša enako prispevata k skrbi in vzgoji svojih otrok.
Avtor implicitno zagovarja seksistično stališče, ki v imenu materinstva normalizira žrtvovanje žensk in v tem kontekstu živalskih samic. Odraža širšo družbeno težnjo po minimiziranju trpljenja mater, tako človeških kot nečloveških. Takšno razmišljanje ohranja stereotip, da je materinska žrtev naravna in sprejemljiva, s čimer se krepijo seksistični pogledi in krnijo pravice žensk.
Starejši/starizem, beli/rasizem, moški/seksizem. Torej tri glavne vrste diskriminacije imate v enem samem stavku, pa so jih permanentno govorili, mediji ponavljali. Kako je to mogoče? Isti, ki naj bi se borili proti vsem tem diskriminacijam, sami eksplicitno propagirajo vse te diskriminacije in nihče se jim ne postavi po robu.
Vir: Dr. Matjaž Gams: Vsega so krivi starejši beli moški. Tri glavne vrste diskriminacije v enem stavku, Onaplus, 22. julij 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Oseba Dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu »Jožef Stefan« in nekdanji državni svetnik
Utemeljitev: Gre za klasičen primer retorike "obrnjene diskriminacije", ki poskuša privilegirane družbene skupine prikazati kot žrtve in tako preusmeriti pozornost od sistemskih neenakosti. Kritika belske ali moške prevlade v družbenih strukturah ni rasizem ali seksizem, temveč analiza obstoječih neenakosti in poziv k enakopravnosti. Takšne izjave relativizirajo pomen resnične diskriminacije in ustvarjajo lažno simetrijo med zatiralnimi strukturami ter prizadevanji za pravičnost. Namesto da bi spodbujala refleksijo o družbeni neenakosti ta retorika utrjuje občutek žrtve pri tistih, ki imajo v družbi več moči, ter ovira boj za enakopravnost. Čeprav seveda lahko tudi osebe, ki jim gre družbeni ustroj najbolj na roko, kdaj doživijo neenako obravnavo, to ne izniči sistemskih prednosti, ki jih uživajo kot privilegirana skupina.
Punca se začne razvijati pri 13., 14. , 15., 16., to je top, tam do 25. se še držijo, odvisno, kakšen življenjski slog ima. Ampak tudi, če hodi na fitnes, pazi na prehrano, ne kadi, ne pije, leta naredijo svoje. Koža se začne povešati, strije so, gube so ... Če rodi, se to pospeši. S telovadbo lahko trebuh uredi, a to so po navadi tiste, ki res živijo za telovadbo in fitnes, teh je pa zelo malo. Take punce si tudi ne želiš imeti, ker to samo šteje kalorije in z njo ne moreš iti ven jest, ker neprestano komplicira.
Vir: DINOTTI / INTERVJU #33, YouTube podkast Davida Milosavljevića, 13. julij 2024. Citirano po: Znani Slovenec na noge dvignil splet: "Ženska pri 30 je pogreb, 40 ne obstaja", Žurnal24, 16. julij 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Dino Hajderović, digitalni ustvarjalec, youtuber, igralec
Utemeljitev:
Izjava Hajderovića prispeva k mizogini kulturi, v kateri so ženske reducirane na objekt estetske presoje, namesto da bi bile razumljene kot enakovredne posameznice s kompleksnimi življenji. 44-letni moški brez zadržkov presoja telesa mladoletnih deklet, kar je oblika normalizacije spolnega nasilja in nadlegovanja otrok. Z degradiranjem naravnih telesnih sprememb, kot so staranje, nosečnost in materinstvo, spodbuja nezdravo idealizacijo mladosti ter ženskam sporoča, da je njihova vrednost pogojena s fizičnim videzom, ne pa z njihovo osebnostjo, izkušnjami in/ali sposobnostmi.
Nekateri slovenski podkasti se znova izkazujejo kot problematični, saj se osredotočajo predvsem na kontroverznosti. Voditelj pogovora David Milosavljević izjave gosta ni bil sposoben prepoznati kot problematične in je v oddaji ni obsodil ali ustrezno naslovil, temveč je gostu omogočil nadaljnjo uporabo platforme. Izgleda, kot da ga bolj kot vpliv, ki ga ima s svojimi vsebinami na javnost, zanima zgolj njihov domet.*
*Besedilo je bilo posodobljeno po začetku glasovanja.
Danes sem v @Europarl_SL glasovala proti predlogu, da se pravica do splava vpiše v Evropsko pogodbo. Samo 163 nas je bilo. Kako daleč smo zabredli kaže tudi to, da večina nima nobenih težav podpreti trditev, da lahko poleg žensk zanosijo tudi druge osebe.
Gre za širšo politično agendo, povzano z rušenjem družinskih vrednot. Takšne kampanje so v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, zavržne. Ukvarjati bi se morali s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje, sicer nas kmalu ne bo več.
Gre tudi za nedopusten poseg v pravico držav članic, da o tem vprašanju odločajo samostojno.
Vir: Omrežje X, 11. april 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Romana Tomc, evropska poslanka, izvoljena na listi SDS
Utemeljitev: Pravica do splava je temeljna pravica, povezana z avtonomijo telesa in enakopravnostjo spolov. Dejstvo je, da obstajajo osebe, ki se identificirajo kot transspolne ali nebinarne osebe in lahko zanosijo; zanikanje njihovega obstoja poglablja njihovo diskriminacijo in marginalizacijo. Trditev ignorira dejstvo, da so družine lahko raznolike. Poleg tega avtorica izkorišča koncept »demografske zime« kot orodje za omejevanje reproduktivnih pravic, ne da bi upoštevala kompleksnost vzrokov za nizko rodnost, ki vključujejo družbene, ekonomske in kulturne dejavnike. Takšna retorika ne priznava, da je odločitev o rojstvu otrok osebna in da je podpora rodnosti mogoča le skozi celostno in vključujočo družinsko politiko.
Upam si misliti, da smo v ženskih in moških telesih in psihah na tem planetu z določenim namenom. Če po eni strani ta namen povsem ignoriramo s težnjo po popolni izenačitvi moškega in ženske pri prevzemanju in izvajanju družbenih vlog, s tem do neke mere izvajamo psihofizično nasilje nad vsemi ženskami in moškimi, ki se še vedno počutijo, želijo in celo morajo biti tudi drugačni. V tem pogledu je dopolnjevanje načela enakopravnosti s komplementarnim pristopom vsekakor smiselno. Če pa po drugi strani sprejmemo vse možne, prej omenjene, poljubne spolne in drugačne identitete, s tem načelo enakopravnosti privedemo do absurda, kajti potem je dejansko možno vse in smo pri igrah brez meja. Vsakdo je lahko kdorkoli oziroma karkoli in vsi so lahko – tako kot si vsakdo zase zamišlja – enakopravni.
Vir: Dan žena in svetovna zmeda, IUS-INFO - Pravni informacijski portal, 11. marec 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Prof. dr. Miro Cerar, predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nekdanji zunanji minister in predsednik vlade
Utemeljitev:
Komentar kaže pomanjkljivo razumevanje tematik, povezanih s spolno identiteto in enakopravnostjo. Avtor, ki nebinarne spolne identitete označi za »zmedenost« ali »novotarijo«, spregleda dejstvo, da so takšne identitete in razumevanja spola vedno obstajale. Pade pa tudi na izpitu razumevanja enakopravnosti. Ta ne pomeni zanikanja razlik, temveč zagotavljanje enakih možnosti in spoštovanja za vse, ne glede na spol, identiteto ali družbene vloge. Skrb, da enakopravnost vodi v »igre brez meja«, je odraz nerazumevanja dejanskega cilja enakopravnosti – vključevanja in sprejemanja različnosti brez diskriminacije.
Ce govorite iz lastnih izkusenj, bi bilo to, morda, resnicno.
A svet je drugacen, nekatere odrasle zenske so neodgovorne in splav odkrito in brez kancka samokroticnosti uporabljajo kot kontracepcijo.
Namesto, da prebirate laznjive casopise in gledate pop tv, vprasajate kaksnega ginekologa o tem. Odgovori vas bodo presenetili.
A nic ne de. Bomo vsi placevali za depresijo, vnetne medenicne posledice, krvavitve in , nenazadnje, IVF, ker se neplodnost po abortusu lahko zvisa (ne upostevajoc seksualno svobodo modernih zensk).
Vir: Omrežje X, 9. marec 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Ljubo Breskvar, dr. med., urolog
Utemeljitev: Reproduktivno in spolno zdravje žensk je pogosto tema neargumentiranih razprav. Izjava prikazuje ženske kot neodgovorne in lahkomiselne, čeprav je prekinitev nosečnosti posledica kompleksnih odločitev. Osebne izkušnje žensk postavlja pod vprašaj, zanika legitimnost njihovega doživljanja in znanja ter posredno postavlja moške ali/in zunanje avtoritete za bolj pristojne razsodnike. Moralizira o »spolni svobodi modernih žensk« in jih obsoja zaradi njihove pravice do odločanja o lastnem telesu. Predpostavlja, da moški niso odgovorni za uporabo zaščite pred nosečnostjo. Urolog na zavajajoč način poudarja morebitne negativne posledice prekinitve nosečnosti. Čeprav ima kot zdravnik posebno odgovornost za zagotavljanje točnih, z dokazi podprtih informacij, s svojimi izjavami krepi napačne predstave in stigmatizacijo splava, kar lahko posredno škoduje zdravju in pravicam žensk.
Torej naša šola, če mi dovolite to morda rahlo nesramnost ali provokativnost, je narejena dekliško. Pričakujemo, da se bodo fantje usedli, tako kot kaka marljiva deklica - upam, da ne zvenim preveč stereotipno, pa vendarle gre za model, ne gre za realno stanje - damo jim besedilo, oni morajo neke naloge, ki jih ne zanimajo, reševat in seveda, če so morda dekleta nekoliko bolj ubogljiva, fantje pa v tem ne vidijo izziva, se tu lahko pojavijo razlogi za razliko. Kaj bi torej lahko naredili? Lahko bi dali zanimive vsebine, ki so bolj fantovske, ki nagovarjajo tudi njih, katere se da merit na podlagi raziskave t.i. bralnih interesov, recimo knjige o športu, o dogodivščinah, o napetih zgodbah in podobno in seveda jim je treba dat tudi bralne izzive, kjer se fantje lahko dokažejo pred vrstnicami in vrstniki, da nekaj zmorejo rešit.
Vir: Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto", Radio Ars, 28. februar 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Prof. dr. Igor Saksida, literarni zgodovinar, predavatelj na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru
Utemeljitev: V pogovoru o bralni pismenosti slovenskih šolark_jev, ki je padla pod povprečje OECD, pri vprašanju razlike v pismenosti Saksida pravi, da je šolski sistem preveč »dekliški« in da so za fante potrebne prilagoditve. S tem se pridruži razširjenemu prepričanju o »krizi fantov« kot posledici »feminiziranega šolskega okolja«, ki naj bi bilo bolj prilagojeno »marljivim in ubogljivim« dekletom, medtem ko sicer naravno pametnim in ustvarjalnim fantom, ki so zdolgočaseni, ker niso postavljeni pred »pravi izziv«, ne nudi ustrenih priložnosti za uspeh. Saksida torej predpostavlja, da v nasprotju s fanti dekleta v šolskem okolju niso zdolgočasena in željna izzivov. S tem jih potiska v pasivno vlogo, tako pogosto pri ženskih likih v glavnini obvezne literature v OŠ in SŠ, ki so jih večinoma oblikovali avtorji, ne avtorice.
Ko gomazim po Barju, vedno pozdravim vse, ki jih srečam. Odzdravi ene 90 % moških in gotovo manj kot tretjina žensk. Zakaj že?
Vir: Omrežje X, 25. februar 2024
Oseba, ki je podala izjavo: Tomaž Celestina, radijec
Utemeljitev: V kontekstu podobnih razprav na svetovnem spletu, kjer ženske pogosto opisujejo svoje izkušnje nelagodja in občutka ogroženosti ob srečevanju z neznanimi moškimi v javnih prostorih, je izjava zelo pomenljiva. Ženske svojo ranljivost v takih situacijah primerjajo z nevarnostjo srečanja z medvedom in raje izberejo distanco in previdnost kot pa interakcijo z neznanci. In prav imajo: avtorja izjave je že dejstvo, da se ženske niso odzvale v skladu z njegovimi pričakovanji, tako zelo vznemirilo, da se je »otresel« na internetu.