Nominirane izjave 2023-2024

Naslov TikToka “PAMETNI NAKUP :D”.
Influencer drži v roki telefon (napis: TELEFON - 1.400 €), nakaže, da bi ga vrgel na tla, vendar obstane. Nato želi udariti v televizor (napis: TV - 3.000 €), a si spet premisli. Nazadnje pogleda proti partnerici, ki v kuhinji pomiva posodo (napis: žena - 0 €), in z nasmeškom zakoraka proti njej.

Vir: Pametni nakup :D, TikTok, 18. september 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Mark Vlahović, TikToker

Utemeljitev: Vplivnež v TikTok videu objektivizira in dehumanizira ženske, jih cenovno označi in primerja s kupljenimi predmeti v gospodinjstvu, ki imajo zanj večjo vrednost od nje. Žensko predstavi, kot da nima nobene vrednosti, in namigne, da nasilje nad njo ne bo povzročilo škode, ki bi jo obžaloval ob nasilju nad predmeti. Nasilje pušča hude posledice, fizične, psihične in emocionalne, tako na neposrednih kot na posrednih žrtvah. Prikazovanje nasilja, zapakiranega v “content”, nasilje normalizira in celo poveličuje. Dejstvo, da ima posnetek skoraj 82.000 všečkov, kaže, kako zelo sprejemljivo je nasilje v naši družbi. Tudi ni naključje, da se ženska v videu nahaja v kuhinji. Tako so jasno začrtane spolno stereotipne vloge in tudi te, tako kot nasilje, normalizirane.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

4 faze feminizma:
I. borba za volilno pravico žensk
II. borba za uzakonjenje splava in ločitve (razkol s krščanstvom)
III. trans-spolnost in lgbt-izacija (razkol z razsvetljenstvom)
IV. vdati se islamu (ker strah pred praznino in želja po močnem očetu)

Vir: Omrežje X (prej Twitter), 2. februar 2024

Oseba, ki je podala izjavo: Branko Cestnik, duhovnik in publicist

Utemeljitev: Izjava je predvsem neumna. Avtor nereflektirano predstavlja katoliško religijo kot dobro in islam kot slab. Feminizem naj bi šel z odklonom od krščanskih in razsvetljenskih vrednot v napačno smer, zadnja faza tega procesa pa naj bi bil prestop v islamsko vero. To zadnje pokroviteljsko psevdopsihoanalizira kot posledico želje po močni očetovski figuri (po čem se ta razlikuje od katoliškega boga?). Na institucionalni ravni niti RKC niti številni islamski verski voditelji niso naklonjeni bojem za pravice žensk, zato ni jasno, zakaj bi s prizadevanjem za te pravice feminizem zašel v razkol z eno religijo in se priključil k drugi.

Zdaj bomo povedala eno zelo nepopularno mnenje med ženskami. In grdo bom povedala, najbolj neposredno, kar lahko. Če je treba kdaj širiti noge, moraš razširiti noge. Moškim to veliko več pomeni kot ženskam. Ženske imamo več obdobij, ko nam milijon stvari hodi po glavi, ko se nam ne da. Ampak še vedno, če je to enkrat na teden, naredi in bo boljše.

Vir: Petra Parovel ljubezen ne obstaja?! - CHLANI EP. 82, Youtube, 30. maj 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Petra Parovel, podjetnica in vplivnica

Utemeljitev: Spolno nasilje v intimnopartnerskem odnosu, zlasti ko gre za posilstvo, je ena najtežje prepoznavnih in dokazljivih oblik nasilja. Pogosto je povezano s stereotipnim prepričanjem, da je spolnost ena od obveznosti v intimni partnerski zvezi. Izjava spolno stereotipizira vloge moških in žensk v odnosu - moški naj bi bili veliko bolj seksualno aktivni in željni spolnosti, ženske pa se morajo temu “moškemu nagonu” podrediti, če želijo ohraniti odnos. Vplivnica ima veliko sledilk in sledilcev, predvsem mladih, ki jim s takšnimi izjavami podaja napačno predstavo o tem, kaj je v razmerju sprejemljivo. Dobri intimnopartnerski odnosi temeljijo na več ključnih elementih, ki omogočajo vzajemno zadovoljstvo, to so spoštovanje, komunikacija, ki je odprta za sprejemanje in razreševanje konfliktov, zaupanje ipd., nikakor pa ne nasilje ali ideja, da je treba v odnosu početi nekaj, česar ne želimo.

Če ste žrtev nasilja, pomoč obstaja! Lahko se obrnete na nevladne organizacije, kot so SOS telefon 080 11 55 (24/7), Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma. Nasilje lahko prijavite na policijskih postajah in centrih za socialno delo, obrnete se lahko tudi na vašega_o osebnega_o zdravnika_co.

Dejstvo je, da razlike med spoli obstajajo. Že od začetka velja, da je osnovna skrb za otroka in družino dolžnost ženske, moški pa je tisti, ki domov nosi plen. Če se ženska zaveda svoje odgovornosti, da je poleg službe, ki jo vsakodnevno opravlja, tista, ki poskrbi za otroke, jih dvigne iz šol in vrtcev ter doma poskrbi za družino, ima neke omejitve pri svojem delu, ki jih delodajalci subjektivno vidimo kot manjšo fleksibilnost. Moški imamo vedno čas, smo tudi bolj fleksibilni in bolj pripravljeni poprijeti za delo. Imamo pač to možnost, da lahko podaljšujemo svojo delovno obveznost, ženske pa imajo poleg dela druge obveznosti, ki jih jemljejo kot primarne, in moški se na to pogosto tudi zanašamo, kakorkoli se to sliši konservativno. Tako, da se mi zdi ta delitev dela med moškim in žensko prava delitev in si želim, da taka delitev ostane tudi vnaprej. Z zakonodajno regulativo se teh stvari ne da na silo urejati, spremembe se bodo zgodile same po sebi.

Vir: Kako odpraviti plačno vrzel med spoloma?, ZSSS, 18. december 2023 (Ta članek je bil najprej objavljen v redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS dne, 7. decembra 2023)

Oseba, ki je podala izjavo: Mitja Gorenšček, direktor Gospodarske zbornice Slovenije

Utemeljitev: Članek, ki se sprašuje, kako odpraviti plačno vrzel med spoloma, ne odgovarja na zastavljeno vprašanje, temveč neutemeljene plačne razlike med spoloma opravičuje s predsodkom o naravni delitvi dela med moškimi in ženskami. Direktorju GZS se ob tem sploh ne zdi sporno, da je glavnina ženskega dela, ki naj bi ga opravljale “po svoji naravi”, neplačana in da torej gospodarstvo in moško delo v njem temelji na neplačanem delu žensk in prosperira prav zaradi njega. Z izjavo škodi tudi moškim, saj jim odreka eno od osnovnih človeških sposobnosti - biti skrben starš.

Nimam težav z aktivisti, to sem povedala tudi gospe Štiglic. Imam pa težavo, ko ta aktivizem preraste v dejanja, ki lahko povzročajo nasilje, in želela sem opozoriti točno na to: ko greš preblizu tistemu, s katerim se ne strinjaš, je možnost konflikta večja. Sama nisem nikoli delovala tako in od vseh, ki delajo z menoj, pričakujem podobno. Lahko si aktivist, lahko izražaš svoje mnenje, ampak ne na dvorišču tistega, s katerim se ne strinjaš.

Vir: Predsednica: Če KPK ugotovi kršitev integritete, bi moral premier odstopiti, N1, 13. januar 2024

Oseba, ki je podala izjavo: Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije

Utemeljitev: Izjava je zaradi svojega konteksta žaljiva do žensk in njihovega stoletnega boja za pravico do odločanja o lastnem telesu. Pohod za življenje z zastavicami, zapičenimi v tla javnega parka kot opomin o abortusih, predstavlja napad na človekove pravice žensk. Aktivistke, ki so odstranile zastavice, so se nanj odzvale mirno in odločno. Predsedničina izjava in ravnanje po akciji sta sekistična v smislu, da dajeta navidezni spodobnosti in moralnosti prednost pred človekovimi pravicami žensk. Zatiranje pravic žensk pod pretvezo spodobnosti, čistosti, naravnosti, božje volje in drugih t. i. "višjih ciljev" pa je že stoletja inherentno najbolj tradicionalnim prepričanjem in šovinizmu, ki ga naša družba premore.

Čeprav seveda moškemu vozniku v temu vozilu ni treba biti nerodno, pa si vseeno predstavljamo, da bi ga bila vesela predvsem dama, ki bi ga bila pripravljena ali spodobna za avtomobil odšteti blizu 40 tisočakov oziroma ji to omogoča nekdo iz ozadja.

Vir: Trg rabljenih avtomobilov se normalizira, radijska oddaja Avtomobilsko prometne minute, Val 202, 9. september 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Janez Martinčič, novinar in redaktor radijske oddaje Avtomobilsko prometne minute

Utemeljitev: Martinčič v izjavi implicira, da je neko vozilo primernejše za ženske in da bi bili lahko moški v zadregi, če bi ga vozili. Tako utrjuje prepričanje, da je žensko nekaj, česar se mora moški sramovati. V nadaljevanju poudari, da bi bila vozila vesela predvsem ženska, če je sposobna zanj plačati 40 tisoč evrov, in postane žaljiv z namigovanjem na t. i. sponzoriranje, ko omenja "nekoga iz ozadja", ki bi ji takšen avtomobil lahko omogočil. S tem zavrača idejo o finančni neodvisnosti in samostojnosti žensk ter jih postavlja v vlogo odvisnih posameznic. Naj opozorimo, da to ni osamljen primer. V oglaševanju, predvsem v avtomobilizmu, se izdelke pogosto deli na "ženske" in "moške".
Utemeljitev je prirejena po izjavi uredništva spol.si za Mladino (“Dama z nekom iz ozadja?!”, 15. 9. 2023).

V pisarni je bila sprva zaposlena samo ena oseba – jaz. Bil sem namreč odvetnik, strojepiska, tajnica, šofer, računovodja in snažilka.

Vir: Odvetniške zbornice so imele pomembno vlogo za naš narod, Sobotna priloga, Delo, 8. julij 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik

Utemeljitev: Izjava jasno izraža zastarelo stereotipno miselnost, da so poklici spolno zaznamovani, da so sposobnosti žensk omejene na zgolj določene vloge in da ženske ne morejo prebiti steklenega stropa in se odlepiti od lepljivega dna.

Toda materinstvo – to je nekaj, kar je najgloblja ženska bit. Postati mati je nekaj najizpolnjujočega v življenju. Nekaj, pred čimer se umaknejo vse nečimrnosti in prazni cilji.

Če imate občutek, da se nobena odločitev ne zdi pravšnja, kot ste napisali, vam zagotavljam, da je odločitev o materinstvu tista prava. In imate dolgoletnega partnerja, s katerim je vse lahkotno, ste mu naklonjeni in nanj navezani – torej dobrega kandidata za očeta vašega otroka.

Tisto nekaj več, kar se zdi, da vam manjka v odnosu s partnerjem, pa utegnete doživeti v odnosu s svojim otrokom. Zato morda ni dobro čakati na nekoga, s katerim bi si bolj želeli postati mati – ker takšnega moškega morda sploh ni – in tvegati, da na koncu ostanete brez otrok. Želim vam, da bi sprejeli pravšnjo odločitev.

Vir: V življenju nimam stvari, ki bi se jih resnično veselila (nasvet strokovnjaka), Ona, 27. junij 2023. 

Oseba, ki je podala izjavo: Samo Babuder, psihoanalitični psihoterapevt

Utemeljitev: Ni važno, kako nezadovoljni ste s svojim življenjem, partnerstvom, službo - imejte otroke. Če že niso čudežna tabletka, ki bo rešila vse vaše tegobe, boste imeli vsaj eno skrb več v življenju in zato manj časa za razmišljanje o sebi in svojem položaju. Nasvet psihoterapevta spodbuja stereotipne predstave, da so ženske bolj izpolnjene kot matere ter da sta partnerstvo in odnos z otrokom edina vira izpolnitve za žensko. Odločitev o otrocih je res ena izmed pomembnejših, kar jih ljudje - tako moški kot ženske - sprejemamo. S seboj prinese velike življenjske spremembe in veliko odgovornosti, zato je pomembno vedno znova poudariti - tudi ne imeti otrok je okej.

Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.

Vir: Člani sveta psihiatrične klinike ne predlagajo razrešitve direktorja Bojana Zalarja, MMC RTV Slovenija, 7. junij 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Dr. Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike v Ljubljani

Utemeljitev: Zaskrbljujoče in strašljivo je, da strokovnjak izraža vnaprejšen dvom o resničnosti prijav spolnega nasilja. Čeprav raziskave kažejo, da je lažnih prijav zanemarljivo malo in da odsotnost obsodb ne pomeni, da zlorab ni, pritrjuje predsodkom, da naj bi bila večina prijav spolnega nasilja lažnih in podanih iz koristoljubja. Storilce spolnih zlorab pomiluje kot žrtve sistema, žrtve nasilja pa obsoja kot storilke sistemskega nasilja nad moškimi. Nevarna izjava sodnega izvedenca dejansko kaže na sistemski problem v družbi - problem, da se žrtvam (spolnega) nasilja ne verjame. Žrtve spolnega nasilja doživljajo močne občutke sramu, stigme in krivde, pogosto verjamejo, da so za nasilje, ki so ga doživele, krive tudi same. K temu pripomorejo tudi družbeni odzivi in toleranca do nasilja ter prelaganje krivde s povzročiteljev na žrtve, kar v svoji izjavi nakazuje tudi sodni izvedenec.

Dobro zna raztegniti mednožje.
(...)
Bodite srečni, ni bilo vrtnice u šupku. Smo le družinska oddaja.
(...)
Catherine Tate … živa legenda … ja kaj pa ima to … oprsje … to je sveže napolnjeno.

Vir: Evrosong - Pesem Evrovizije 2023, izbor iz Liverpoola, TV Slovenija 1, 13. maj 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Andrej Hofer, komentator Evrovizije na nacionalni televiziji med prenosom

Utemeljitev: Naj bo kak javni dogodek še tako neformalen, zabaven in sproščen, ne dopušča uporabe vulgarnega jezika, komentiranja telesnega izgleda nastopajočih in seksualno obarvanih voditeljskih pripomb. Takšen govor kaže na pomanjkanje spoštovanja do občinstva in nastopajočih ter na splošno odsotnost profesionalnosti. Normalizacija seksističnega govora v javnih medijih vodi v spodbujanje spolnih stereotipov in predsodkov ter v diskriminacijo.

Ne bodi tipična ženska in ne zabadaj nosu tja, kamor mu ni mesto.

Vir: Podkast LD;GD 129 - timbilding, Metina lista, 21. april 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Antiša Korljan, kolumnist

Utemeljitev: Izjava implicitno sugerira, da so nekatere vloge, dejavnosti ali položaji primerni le za določen spol, pri čemer za ženske velja več omejitev. Tudi če je izjava izrečena v šali, lahko prispeva k normalizaciji škodljivih stereotipov in predsodkov, ki ohranjajo neenakost in diskriminacijo. Želja po neformalnosti v mnogih podkastih in družbenih omrežjih prehitro proizvede seksistične zdrse in tako namesto domačnosti dobimo domačijskost. Očitno ima ta podkast zahtevnejše poslušalce in poslušalke, ki hočejo več.

Miha Mišič: »Sem opazil, da ne uspe nekako se navaditi tega, da bi pokazala na izrazu, da čeprav bi to naredila, da bi bila nasmejana. To bi povsem drugače bilo, takoj bi bil drugačen vtis – vidite tale resen obraz, ki ga je včasih zoprno spremljati in pa še videli smo jo na tem evropskem prvenstvu večkrat nezadovoljno kot zadovoljno.«

Dr. Ivan Čuk: »Jah, tu imaš v ozadju nasmeh, tako da vidiš, da tudi to zna, če se potrudi. Ja, tole je naporno, biti zelo pozoren, delati te težke prvine in zraven imeti še primeren izraz na obrazu, to je potrebno dodatno vaditi in včasih se na to enostavno pozabi in potem ostane tak resen obraz do konca sestave.«

Vir: Športna gimnastika - evropsko prvenstvo: finale na posameznih orodjih, prenos iz Antalye, TV Slovenija 2, 16. april 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Miha Mišič, športni komentator in dr. Ivan Čuk, strokovni komentator

Utemeljitev: Komentatorja je med prenosom športne gimnastike zmotil obraz italijanske tekmovalke. Kot je komentirala tviterašica Petula: "Po točkah in rezultatu sodeč je moteča odsotnost nasmeha vplivala le na strokovna komentatorja in ne tudi na sodnike. Čestitke. Upam pa, da bo RTV komentatorjema danes nudila vso potrebno psihosocialno podporo. Take travme niso šala. Pričakujemo tudi opravičilo športnice." Vir: https://twitter.com/PetulantChild51/status/1647589708132696064.

Prej smo imeli odvisne odnose: ženske smo bile podrejene moškemu. Potem smo imeli enakost, v kateri smo zbrusili, uničili, posekali, ... te najbolj zanimive robove, prav tisto, kar nas je na začetku pritegnilo skupaj. Polarnost med moško in žensko energijo smo mi pod prisilo enakosti: vse si bova porazdelila, vse bova delala pol-pol ... in sva midva uspešno zbrisala ravno tiste finese med moško in žensko seksualno energijo, v bistvu sva uničila magnetizem. In tako večina ljudi konča kot cimri parov ali pa bestiči. Seksualen naboj se pa popolnoma izgubi zato, ker še vedno uporabljamo svoje obrambe in še vedno delujemo iz strahu. Govorila sem o ženski, ki ima tega bojevnika v sebi in ona v tem equal-equal v tem odnosu, kjer sta obadva kao enaka, ker si toliko prizadevamo za enakost, ampak to je čisti nonsense, ker moški in ženske nikoli ne bomo enaki. Ona ima še vedno tistega bojevnika, ki ga ful prevečkrat spusti na plano. Obadva še vedno delujeta iz strahov, iz obramb. Nista še presegla tega, saj sta se odločila, da ju bo vodil strah. "Bala se bom odpreti, bala se bom prepustiti." Moški se bo bal voditi, da ne bo preveč agresiven, ker ta družba takoj, če se moški postavi, da bo vodil, reče: "Poglej ga nasilneža!" Tudi zato so moški izgubili svojo moškost, ker sploh ne more biti več v moški seksualnosti, ker je to danes izenačeno z nasiljem. Ni vsaka ageresivnost nasilje. Agresivnost pomeni iti naprej.

Vir: Kako do večjega naboja ali strasti med nama? Kaj?? Ja., Youtube, 7. april 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Damjana Bakarič, vlogerka

Utemeljitev: Vlogerka, ki lahko kot vplivnica svobodno izraža in širi svoja mnenja zaradi zgodovinskega boja žensk za enakopravnost, poskuša s promoviranjem stereotipnih predstav in predsodkov nazaj v neke stare čase, ko so bile ženske odvisne od moških, pri čemer pozablja, da bi s tem izgubila ves svoj “influence”. Zgodovinska prizadevanja za enakost med spoloma vidi kot kastracijska za moške in moške pomiluje, kako ne morejo več oblikovati zvez z ženskami, če te v odnosu niso od njih odvisne. Kako žalostno, da sodoben medij uporablja za tako preživeta prepričanja.

Tole je sumljivo.
Po kakšni normalni logiki ima ženska predavati na Columbia University v New Yorku ... ?
Zna to kdo pojasniti ?

Vir: Omrežje X (prej Twitter), 20. marec 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Dr. Boštjan Marija Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Utemeljitev: Avtor mizogino in poniževalno zagovarja svoje že davno zastarelo prepričanje, da ženske niso primerne za nekatere vloge ali položaje, vključno s predavanjem na ugledni univerzi, ter da bi morale biti nekatere institucije in vloge rezervirane za moške. Ker ni tako, se zateče k jeznim, žaljivim in ponižujočim bevskom (prosto po M. Dolarju), povsem neprimernim za nekdanjega sodnika. Namesto da bi se osredotočil na kvalifikacije, znanje in strokovnost, o osebi sodi zgolj na podlagi spola. Sramotna izjava tudi za Evropsko sodišče za človekove pravice.

Če me že to sprašujete: jaz nisem feministka, niti nimam teh idej feminističnih niti ne podpiram feminističnih gibanj. Nasprotno, sem pa zelo za to, da se v družbi prostor uravnoteži. Se pravi, da se najde neko ravnovesje med spoloma, ki je nujno in je pomembno. Mi namreč danes se soočamo ne samo s tem, kar je bilo pred desetletji in desetletji izbojevano in je takrat v zgodovinskem obdobju emancipacije žensk imelo izjemno vlogo, tako da smo postale nekako ekonomsko, socialno, politično neodvisne oziroma enakopravne moškim tudi po tej plati. To je bilo zelo pomembno, a danes se mi pa zdi, da se ta agenda, ki ste jo naslovili, in tudi leva politična agenda, mislim, da se spušča predvsem na to, da išče med spoloma, da bi morala biti spola enaka, torej enakost. Jaz pa pravim, da je treba med spoloma iskati prvič, da sta spola enakopravna in da sta enakovredna. Kako dve lepi slovenski besedi.

Vir: Arena, TV Slovenija 1, 6. marec 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Eva Irgl, poslanka

Utemeljitev: Ponovimo z Metine liste iz leta 2015: “Enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, saj, kot mnogi zmotno mislijo, ne temelji na zanikanju, ampak sprejemanju razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enakem vrednotenju teh razlik in različnih družbenih vlog. To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov.” Vir: https://metinalista.si/al-prav-se-rece-enakost-al-enakopravnost-al-enakovrednost-spolov/.

Nimam posluha za mlade, ki bi imeli bolniško ob bolečih menstruacijah, namesto da pojejo spasmex.

Vir: Institucionalizacija revščine, Finance, 28. februar 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Simona Toplak, novinarka

Utemeljitev: Družba žensk z dismenorejo (bolečimi menstruacijami) pogosto ne jemlje resno, med drugim zaradi prepričanja, da so boleče menstruacije nekaj običajnega, naravnega, zato se bolečine minimalizira. K temu prispevajo tabuji, povezani z menstruacijo in spolnostjo, pa tudi stereotipno prepričanje, da so ženske nagnjene k pretiravanju, dramatizirajo, so preobčutljive in ne znajo prenašati bolečin. Zato velik delež žensk z dismenorejo ne poišče strokovne medicinske pomoči in pogosto zelo pozno dobi diagnozo, kot so endometrioza, adenomioza, policistični jajčniki, PCOS, miomi in vnetja. Raziskave tudi kažejo, da podjetja, ki so uveljavila politiko menstrualne odsotnosti z dela, beležijo večjo motivacijo in produktivnost zaposlenih, večjo zvestobo delodajalcu. Sicer pa se težave pojavljajo med ženskami vseh starostnih obdobij in ne samo med mladimi, kot meni Simona Toplak.

Veliko boljše zakone in bolj vzgojene otroke bi imeli, če bi mame toliko kot telefone božale može in otroke.

Vir: Božajte otroke, da sporov ne bodo reševali s kladivom, Sobotna priloga, Delo, 11. februar 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Marko Juhant, specialni pedagog

Utemeljitev: Čeprav avtor poudarja pomen nenasilne komunikacije, obenem prelaga odgovornost za kvaliteto družinskega življenja na ženske, ki naj bi bile s svojim ravnanjem odgovorne tudi za (ne)nasilje v družini. S tem ponavlja spolne stereotipe, prelaga krivdo za slaba partnerstva na ženske in spodbuja sram mater, če so otroci manj kot popolni. Takšno poenostavljanje kompleksnosti družinskih odnosov, ki moškim in očetom priznava zgolj vlogo družinskih statistov, ne koristi nikomur, še najmanj otrokom.

Moj računovodja je moški! In to je moj prvi pogoj. Z ženskami z ženskimi otroki ne delam več.

Vir: Vplivnica o slabi izkušnji z računovodjo: Z ženskami, ki imajo hčerke, ne delam več, Siol Trendi, 27. februar 2023

Oseba, ki je podala izjavo: Katarina Benček, Instagram vplivnica

Utemeljitev: Vplivnica je imela slabo izkušnjo z računovodjo in jo je posplošila na osebne okoliščine možnih bodočih poslovnih partnerjev_ic. Seveda ljudje v življenju sprejemamo bolj ali manj pametne odločitve, da pa se uredništvo revije odloči, da bo takšno izjavo uporabilo kot naslov prispevka, je problematično. Izjava namreč napeljuje k mnenju, da so ženske, sploh tiste z otroki, nagnjene k neetičnemu ravnanju, in s tem pritrjuje prepričanju, da jih ni varno zaposliti, torej opravičuje diskriminacijo na delovnem mestu.