Spletno glasovanje za seksistično izjavo 2020/21 je potekalo od 19. februarja do 4. marca 2021. Udeležilo se ga je rekordno število posameznikov in posameznic: glasovalo je kar 1.667 oseb. V finale so uvrstili izjave Braneta Dobnikarja, Boruta Jakopina, Mihe Šepca, Žige Turka in Urbana Urbanca. Več o izjavah.
Na zaključnem dogodku bodeče neže, ki jo je v nedeljo, 7. marca 2020, ob 19. uri, na spletu gostila FEM TV v okviru 22. festivala rdečih zor, je občinstvo z občutno prednostjo za najbolj seksistično izjavo feminističnega leta 2020-2021 izglasovalo izjavo Žige Turka, ki jo je bevsknil (po Dolarju) na Twitterju 5. februarja 2021. Več o podelitvi bodeča neža.
Hkrati naj se v zakon ustrezno umesti tudi nadlegovanje žensk, ki “z rdečo cunjo” mahajo moškim pred očmi.
Rdeča cunja-beri: nesramno izzivalna obleka, cunce, ki komajda kaj pokrivajo ali celi nič (pod mini kiklcami). Ena taka je bila pri meni na intervjuju za službo
Vir: Twitter, 4. 2. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Brane Dobnikar, nekdanji v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni
Utemeljitev: Izjava je seksistična in nazorno kaže dojemanje žensk kot objektov, ki se jih lahko po mili volji seksualizira in objektificira. Obenem poskuša z nezmožnostjo samokontrole moških utemeljiti, zakaj naj bi bilo nasilje oziroma spolno nadlegovanje upravičeno. Predpostavlja, da si moški žensko lahko prilasti zaradi njenega načina oblačenja, ki naj bi bil »izzivalen«: žrtev naj bi bila za nadlegovanje »kriva sama, saj je izzivala«.
Prva poteza je vselej brez konsenza. Brez predloga ni strinjanja. Predlog je vselej pred strinjanjem. Predlog je torej lahko nadlegovanje.
Vir: Twitter, 5. 2. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Igor Pribac, filozof
Utemeljitev: Visokošolski učitelj relativizira in prikrito zagovarja spolno nadlegovanje. Zapeljevanje, dvorjenje prikazuje kot življenjsko nujno, kot nekaj, čemur se človek ne more upreti, iz česar naj bi naravno izhajalo, da dela tudi napake (nadleguje). Nadlegovanje je vedno zavestna odločitev za zlorabo položaja in moči ali za zanikanje odziva, in ni napaka prve poteze.
Ampak bistvo se mi zdi drugje. Če je seks samo rekreacija, potem posilstvo ni nič hujšega kot faul. Če pa seks ni rekreacija, pa pade temeljna premisa naprednega™ pogleda na to vprašanje, ki je uveljavljeno od 1968 dalje.
Vir: Twitter, 5. 2. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Prof. dr. Žiga Turk, nekdanji šolski minister
Utemeljitev: Avtor izjave meni, da je seksualna revolucija leta 1968 posilstvo preoblikovala v športni prekršek, se pravi, svobodno odločanje (žensk) o spolnosti naj bi bilo pogojeno s sprejemanjem možnosti posilstva. Iz drugih tvitov lahko razberemo, da naj bi bil pravilni pogled na spolnost »sveto darovanje drug drugemu«. Ne glede na to, kaj si Turk misli o seksu, pa je očitno, da mu nekaj ni jasno – posilstvo ni seks! Je nasilje, ki spolnost uporabi kot sredstvo. Žiga Turk s svojo izjavo relativizira spolno nasilje, in to v času, ko naše fakultete pretresajo izjave o spolnem nadlegovanju študentk_ov s strani profesorjev.
Sledila sta še dva #MeToo primera – Cuba Gooding in Crhis D'Elia, oba sta imela preveč rada bejbe.
Vir: 24.ur, 14. 12. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Mitja Okorn, režiser
Utemeljitev: Slovenski režiser poskuša relativizirati obtožbe o spolnem nasilju kot pretirano reakcijo na »imeti rad«. Imeti rad »bejbe« ne sovpada z dejanji omenjenih obtoženih sodelavcev Okorna. Cubo je fizičnega spolnega nadlegovanja obtožilo vsaj 14 žensk, D'Elia pa je obtožen spolnega novačenja in izsiljevanja mladoletnih deklet.
Mislim, da zdravstvo bolj kot žensko v tej funkciji potrebuje mogoče celo res kriznega menedžerja. (odgovor na vprašanje, ali bo ministrica za zdravje)
Vir: Tarča, RTVSLO, 21. 1. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Alenka Forte, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje
Utemeljitev: Mimogrede navržena izjava, s katero je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje razkrila več, kot je želela – namreč da mizoginija ni moškega spola, pač pa je vse prevečkrat enakopravno porazdeljena med spoli. Ponotranjeni seksizem je pri sekretarki še kako močan, saj »sama sebi pljuva v skledo«.
Prava ženska ve, kdaj moški rabi mir za svojo tekmo.
Oseba, ki je podala izjavo: Pero Lovšin, pevec zabavne glasbe
Utemeljitev: Takšne izjave v medijih poglabljajo tradicionalno, stereotipno razumevanje spolov v družbi. Seveda so najpogosteje zapakirane v »šalo«, kar je za seksistične izjave vedno izjemno priročno.
Če bodo te spremembe sprejete, se bo celotna spolna igra v tej državi spremenila, predvsem za moške.
Vir: Odmevi, RTVSLO 3. 2. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Doc. dr. Miha Šepec, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
Utemeljitev: Posilstvo in spolno nasilje spadata med najhujše in najbolj grobe posege v človekovo telo, ki pri žrtvah povzročijo strah, slabo samopodobo, občutke nemoči in nesposobnosti, tesnobo, občutke krivde in sramu, lahko pa tudi samodestruktivno vedenje ali težave v duševnem zdravju. Pravna ureditev po modelu »samo ja pomeni ja« žrtvam sporoča, da za nasilje, ki so ga doživele, niso krive. Izjava gospoda Šepca, da nas mora skrbeti, ko bodo zaradi posilstev trpeli storilci (več prijav), je do žrtev ponižujoča in žaljiva. Alarmantno ni, da se po uvedbi modela »samo ja pomeni ja« poveča število prijav posilstev, alarmantno je, da v EU v povprečju posilstvo prijavi samo 14 % žrtev.
Šele takrat, ko bo moški POPOLNOMA in ZAVESTNO penetriral v svojo žensko (mentalno, emocionalno, spiritualno in predvsem seksualno), bo lahko “penetriral” v ta svet in v to življenje, kljub občasnemu odporu, ki ga od sveta (ter od svoje ženske) dobiva.
Vir: Sensa, 11. 1. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Urban Urbanc, duhovni voditelj
Utemeljitev: Avtor za razlaganje metafizičnega uporablja prispodobo posilstva, ki ga razume kot občasni odpor žensk, ki ga moški morajo/lahko preprosto ignorirajo. Poleg tega ženske postavlja v vlogo lastniškega objekta, s katerim lahko moški počno, kar želijo. Duhovni napredek posameznika se ne meri po odporu žensk (in sveta)!
Soočeni so (moški) s svojimi naravnimi danostmi in ne čakajo na ponedeljek, ko bodo shujšali, se zredili ali postali kakor koli lepši oziroma se približali lepotnemu idealu. Večina jih dobro pozna barve, ki jim ustrezajo. Kupujejo komplete usklajenih oblačil. Ne nakupujejo na razprodajah. Ne kupujejo tistega, česar ne potrebujejo, in samo zato, ker je poceni. Pa ne samo to, na seminarjih se izkažejo kot odlični poslušalci in postavljajo dobra vprašanja, pogosto tudi o podrobnostih, ki za ženske niso pomembne. Kako se pere srajce in s katere strani se vstavi pas v pasne zanke, na primer.
Vir: Dnevnik, 4. 1. 2021
Oseba, ki je podala izjavo: Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja
Utemeljitev: Izjava poglablja stereotipe in posploševanja o raztresenih ženskah, ki si želijo kopičiti le materialne dobrine, in preudarnih moških, ki so superiorno kognitivno razviti.
(...) a vseeno vas, slovenski moški, v imenu vseh žensk, na svetovni dan moških, iskreno prosim:''Najdite tipa v sebi''.
Ker si res ne želim, da nekoč otroku na vprašanje, kako sem spoznala njegovega očeta, odgovorim:''Veš, mami pa je atija spoznala tako, da ga je nesla čez lužo."
Oseba, ki je podala izjavo: Tanja Kocman, nekdanja radijska voditeljica na Radiu Center
Utemeljitev: Izjava je žaljiva in seksistična, ker izraža stereotipne predstave o moških. Njihova edina pomembna lastnost naj bi bila to, da fizično nekaj zmorejo. Spodbuja idejo, da so »pravi« moški poosebljen moški stereotip – močni, grobi, nasilni itn. Avtorica pri tem spregleda, da so za dober partnerski odnos pomembne veščine, kot so strpnost, dobra komunikacija in medosebno spoštovanje. Če je morda taka njena osebna preferenca, naj to tako tudi jasno pove, ne pa da govori v imenu vseh žensk!
Kot pravimo na Štajerskem: šla bo kot kurba s plesa, ko je Janez Janša ne bo več potreboval. In to bo ob prvem glasovanju v parlamentu, ko Desus ne bo več zagotovil glasov.
Vsem je to jasno, razen njej.
Vir: Twitter, 11. 8. 2020 (kasneje izbrisan čivk, via Siol.net, 12. 8. 2020)
Oseba, ki je podala izjavo: Red. prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, slovenski ekonomist in politik
Utemeljitev: Šolski prikaz, da seksizem nima političnih preferenc. Ne glede na politično pripadnost, nesmotrno porabo javnih sredstev, preteklo sodelovanje v koaliciji in drugih političnih odločitvah je zmerjanje in označevanje (javne) osebe s »kurbo«, ki se ne more/sme svobodno odločati, pač pa mora čakati na ukaz »svojega moškega«, seksistično in nezrelo. Kasneje se je avtor za izjavo opravičil. Vseeno, nič kaj KUL!
(Ženski kratki lasje) Saj to je tak malo znak istospolno usmerjene. To je že skoraj uniforma.
Vir: Youtube Marko Žerjal, 10. 10. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Marko Žerjal, stand up komik in youtuber
Utemeljitev:
Izjava ponavlja davno prežvečeni stereotip o izgledu žensk in kratkih laseh, ki naj bi bili uniforma vsake lezbijke. Pozor: Žerjal ima kratke lase!
Veliko delam s športniki in poslovneži, ki gredo v tujino. Tu so velikokrat težave zaradi družin, ki želijo ostati v Sloveniji, kjer je lepo za živeti, kjer so tudi dobre šole in otrokom ne želijo povzročati tega šoka. Prav tako soproge tam nimajo kaj delati, ker so vse njihove prijateljice doma.
Vir: Vladna konferenca o davčnih ukrepih (via 24ur 16.9.2020)
Oseba, ki je podala izjavo: Ivan Simič, predsednik sveta za debirokratizacijo
Utemeljitev: Sklepanje Ivana Simiča, da tesna prijateljstva sklepajo (zgolj) ženske, daje žalostno in plitko podobo o vezeh in prijateljstvih moških.
Čeprav še redno kolesarim, letos ne bom startal. Leta so leta, skrbeti pa moram tudi za svoj sloves, ne morem si privoščiti, da me prehiti vsaka ženska.
Vir: Delo, 5. 9. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Tone Fornezzi, humorist
Utemeljitev: Krhka moškost se zgolj zaradi tega, kako bo videti, odreka športnemu veselju.
Ko imam predavanja za starše, ki otroka prvič pošiljajo v vrtec ali šolo, vedno poudarim, da otroke, če je le mogoče, na začetku nekaj tednov v vzgojno ustanovo vozi oče. Moški smo po naravi nekoliko bolj racionalna bitja in tudi odnos do otroka je drugačen. Očetje znajo te prehode bolj spontano in elegantnejše izpeljati
Vir: Siol, 31. 8. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, Alma Mater Europea, strokovnjak s področja vzgoje
Utemeljitev: Strokovnjak za vzgojo ponavlja stare stereotipe o očetovi pogojni in materinski brezpogojni ljubezni, iz česar naj bi izhajalo, da se očetje zlahka ločijo od svojih otrok in – otroci od njih.
Ugotavljamo, da si ženske včasih ne upajo prijaviti, ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo, ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo.
Vir: Državni zbor, 15. 6. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje
Utemeljitev: Ministrica je izrekla nesprejemljivo in nestrokovno trditev. Potem ko je pravilno ugotovila, da žrtve ne prijavljajo posilstev, je z nadaljevanjem izjave sporočila, da lahko žrtve s svojimi vzorci vedenja nekatera dejanja »nekako same povzročijo«. S tem je številnim žrtvam posilstva sporočila, da so si same krive. (Inštitut 8. marec.) Ministrica se je sicer pozneje za izjavo opravičila.
Slovenski CSDji so leglo feministk, nedofukanih zafrustriranih žensk in beta poženščenih fantkov.
Vir: Twitter, 8. 3. 2020 (kasneje izbrisan čivk, citiran v članku Žurnal24.si, 6. 8. 2020)
Oseba, ki je podala izjavo: Borut Jakopin, pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve
Utemeljitev: Sporočilo izjave je zelo preprosto – avtor koprni po svetu, v katerem bi tako ženske kot moški vedele_i, kje je njihovo »naravno«, s spolom določeno mesto. Avtorjeva težava je, da takšnega sveta ni (več), zato bi ga z zarotitvenim čivkanjem rad priklical (nazaj). (M. Dobnikar, spol.si.) Tvit je nato delil še državni sekretar Vinko Gorenak.
Zamujanje ni sexy in ni ženstveno. Ženska, ki ne ve kaj hoče, tudi ni sexy. Ženska, ki nekako pri prvi oviri obupa, tudi ni sexy.
Vir: Youtube Evina Lepotilnica, 3. 6. 2020, 9:27 minuta
Oseba, ki je podala izjavo: Eva Centrih, vlogerka
Utemeljitev: Izjava v stilu nekega davnega časa eksplicitno zapoveduje, kako mora delovati sodobna ženska, da zadovolji nenapisane družbene standarde o ženski privlačnosti.Če zamujanje ni ženstveno, je torej dovoljeno le moškim?
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki. Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote … Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Vir: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo, 7. 5. 2020 (št. 092-73/2020-5)
Oseba, ki je podala izjavo: Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo
Utemeljitev: Z veliko besedami utemeljena domnevna univerzalnost uporabe moškega slovničnega spola, ki naj bi menda smiselno skrajšala besedilo in olajšala razumevanje pomena.
Lejte jest sm govoru s temi ženskami in ljudmi, ki so te stvari pregledoval. Žalostni so. Jokajo.
Vir: Tarča, RTVSLO, 30. 4. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Matej Tonin, predsednik stranke NSi in minister za obrambo
Utemeljitev: Ženske niso ljudje? Če izjavo razčlenimo, pravi, da se vrsta homo sapiens sapiens (oz. njena podvrsta homo sapiens) deli na ženske in ljudi. Gre za odkrit seksizem in najvišjo možno obliko diskriminacije po spolu.
Predvsem za en del populacije gre, ki si – zdaj bom bolj v šali, bolj sproščeno govoril - želi sanirati narastke, tudi o tem razmišljamo in verjamem, da bomo v nekaj dneh poskrbeli za to, da to ne bo več delo na domu.
Vir: Novinarska konferenca Vlade RS, 16. 4. 2020, povzeto v članku 24ur.com, 16. 4. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Jelko Kacin, govorec Vlade RS za Covid-19, zdaj generalni sekretar za cepljenje
Utemeljitev: V razmerah epidemije koronavirusa, ko je oteženo zadovoljevanje eksistencialnih in socialnih potreb (delo, druženje, ekonomsko preživetje, zdravljenje itd.), se zdi vladnemu govorcu primerno vnesti seksistično »šalo« o potrebi po frizerskih storitvah, ki naj bi bila najvišje na lestvici temeljnih potreb žensk. Stisko frizerk_jev, ki niso mogle_li opravljati svoje dejavnosti, relativizira skozi seksizem, ki pozornost prenaša na nečimrne državljanke. Takšno strategijo je govorec ubral večkrat. Res pa je, da sprejete omejitve in ukrepi te vlade kažejo, kako zelo tradicionalno in stereotipno dojema potrebe državljank in državljanov.
A zdi se, da so ob tem veliko bolj kot moški nesrečne ženske. Te globoko v sebi še vedno iščejo zanesljivega, odgovornega, odločnega partnerja, ki jih bo z otroki v kritičnih trenutkih znal zaščititi.
Vir: Večer, 2. 3. 2020
Oseba, ki je podala izjavo: Urška Kereži, novinarka
Utemeljitev: Novinarka v intervjuju s sugestivnim vprašanjem, pravzaprav trditvijo, v kateri ponavlja spolni stereotip o moških, kakršni naj bi privlačili ženske, napeljuje odgovore v takšno smer, da lahko intervjuvanec Perko svobodno ponavlja svoje seksizme o tem, kako v sodobnem času moški izginjajo, nesrečne ženske pa ostajajo same.